[SlovLit] Antigona na Slovenskem -- Re: Iztok -- Nečesa te mora biti sram

[Miran Hladnik]

From: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
To: Slovlit Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 10 Jun 2026 11:57:02 +0000
Subject: Zbirka Novi pristopi predstavlja študijo Antigona na Slovenskem

Zbirka Novi pristopi predstavlja študijo dr. Matica Kocijančiča
Antigona na Slovenskem: Antični mit v književnosti in filozofiji.
Kocijančičeva razprava se prične z interpretacijo najpomembnejših
razsežnosti Sofoklove Antigone. Sledi tematizacija recepcije
antigonskega mita v obdobju francoske revolucije, v katerem se je
moderno razumevanje Antigone tesno prepletlo s temami revolucionarnega
nasilja, državljanske vojne in sprave. Na področju literature avtor
prikaže razvoj slovenske kritiške recepcije Sofoklove Antigone od
konca 19. do konca 20. stoletja, pa tudi izvirne upodobitve njenih
motivov, ki doživijo razcvet v času po drugi svetovni vojni. V
posebnem poglavju obravnava najznamenitejšo slovensko literarno
variacijo antigonskega mita, Antigono (1960) Dominika Smoleta, s
posebnim poudarkom na njeni izvirnosti, pa tudi zgodovinskem in
ideološkem ozadju. Na področju filozofije največ – ponekod tudi
polemične – pozornosti posveti Tinetu Hribarju in njegovi odmevni
interpretaciji Sofoklove Antigone, ki je ponudila filozofski okvir
spravnemu projektu v času slovenske demokratizacije. Zadnje poglavje
prinaša kritično analizo Trojnega življenja Antigone (2015), prvega
dramskega dela Slavoja Žižka, ki ga Kocijančič uvrsti v širši kontekst
Žižkovega filozofskega opusa in drugih dramskih predelav mita o
Antigoni.

Dr. Matic Kocijančič je kustos in raziskovalec na Slovenskem
gledališkem inštitutu, esejist ter literarni, gledališki in filmski
kritik. Diplomiral je iz filozofije, doktoriral pa iz literarnih ved
na ljubljanski Filozofski fakulteti. Za svoje raziskovalno delo na
področju dramatike je prejel nagrado Borštnikovega srečanja za esej in
štipendijo Ustanove Tarasa Kermaunerja. Leta 2016 je izšel njegov
knjižni prvenec Knjiga pohval in pritožb: Izbrane kritike (2010–2015).

===

Ob Klemnovi [pri nas sicer rečemo Kleménovi] opombi, da ime Iztok
pomeni vzhod (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2026/008868.html), navajam
Ankin dodatek, da je med Slovenci ime šele od Finžgarjevega romana Pod
svobodnim soncem (1906) dalje (https://sl.wikipedia.org/wiki/Iztok).
Ime je bilo popularno med slovansko čutečimi kot pozitivna opozicija
zahodnemu (evropskemu) svetu. Zgledni učitelj in narodni heroj Stane
Žagar (https://sl.wikipedia.org/wiki/Stane_%C5%BDagar) je npr. trem od
svojih petih otrok dal "vzhodna" imena: Iztok
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Iztok_%C5%BDagar), dvojčici Danica in
Nada (https://sl.wikipedia.org/wiki/Nada_%C5%BDagar), vzhodnega izvora
bi znalo biti tudi četrto ime otroka Savica (od svetega Save, prej kot
od Prešernove Savíce). O metaforiki vzhoda v slovenski predvojni
proletarski književnosti sem pisal leta 1981 v JiS
(https://slov.si/mh/komunist.html), o Iztokovih "vzhodnih" vrednotah
»bratoljubje, sloga in disciplina«  pa 2023 v prispevku Pod svobodnim
evropskim soncem
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2026/008868.html). Umetna
pamet pojasni, da tudi Srečku Kosovelu vzhod ne pomeni le geografske
smeri, ampak simbolizira duhovno in politično alternativo propadajoči,
kapitalistični Evropi. -- miran

===

S Klemnovega fejsbuka: Poslušam politične izjave, berem nekatere
komentarje in si, prosto po Minattiju, mislim - pa dobro, nečesa te
mora biti sram. Vsaj nečesa, nekje mora biti meja, ki si je ne želiš
prestopiti, čeprav jo lahko ... Kar spontano sem priredil Minattijevo
pesem Nekoga moraš imeti rad
(https://sl.wikisource.org/wiki/Nekoga_mora%C5%A1_imeti_rad). V pesem
za današnjo rabo: https://slov.si/doc/lah_necesa_te_mora_biti_sram.jpg