[SlovLit] Andrić: Most na Drini -- Re: A smo se zato borili -- Cankar in Žirovci

[Miran Hladnik]

https://ars.rtvslo.si/podkast/izslo-je/64838637/175215462 -- Ivo
Andrić je kot edini jugoslovanski književnik leta 1961 dobil Nobelovo
nagrado za književnost. Zasluženo, kajti njegov roman Most na Drini je
mojstrovina. Pisatelj oziroma njegov vsevedni pripovedovalec
pripoveduje o zgodovinskih dogodkih v večstoletnem obdobju, o dogodkih
iz vsakdanjega življenja na bregovih Drine z mirnim pogledom in
umirjeno besedo. Nov prevod odličnega in berljivega romana je pred
kratkim izšel v zbirki Klasična Beletrina pri Beletrini. Več o romanu
s podnaslovom Višegrajska kronika pove njegova prevajalka in avtorica
spremne besede Đurđa Strsoglavec, izredna profesorica na Oddelku za
slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v Izšlo je, v
pogovoru z Markom Goljo.

===

Od: Jani Kovačič <jani.kovacic2 na gmail.com>
Date: V čet., 7. maj 2026 ob 22:06
Subject: Re: [SlovLit] A smo se zato borili
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2026/008844.html)

Uff Erika, tole je preobširno. Bom skrajšal po moje:
        Zakaj se borimo? Za to. - za neko vsebnost, vsebino.
        Zakaj se borimo? Zato. - se nanaša na vzrok, morda povod.
Če se filozofsko izrazim: eno n je BIT dogodja, drugo je kavzalnost -
vzročnost, sosledje dogodkov,
Skratka vzrok ni isto kot dogodek  sam.
JK

===

Od: Mihael Naglič <miha.naglic na siol.net>
Date: V pet., 8. maj 2026 ob 08:43
Subject: Cankar in Žirovci

Pozdravljeni! To nedeljo, 10. maja 2026, bo minilo 150 let od rojstva
Ivana Cankarja. Na to obletnico spomnim z geslom Cankar v mojem
Žirovskem besednjaku. V njem sem pisal o Cankarjevih povezavah z
Žirovci. To pot izpostavim dvoje:
1.       Da je bil Ivan Cankar žirovski vnuk; oče njegove matere je
bil Žirovec oziroma Žirovničan, iz Žirovnice, ki je bila takrat v
žirovski občini.
2.       Da ga je med drugimi upodobil tudi naš Franjo Kopač
(https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-F40B9VP7 -- razglednica,
izdana ob odkritju Cankarjevega spomenika na Vrhniki, 1930).

Miha

---

Kaj ima z Žirovci največji Vrhničan vseh časov? V svojem romanu Na
klancu, ki je prvič izšel leta 1902, v prvem poglavju, ki opisuje
Franckin tek za vozom, ubesedi tudi fiktivnega Žirovca, enega od
potnikov, ki so že na vozu in neizprosno »komentirajo« Franckin tek.
»Žirovec, ki je bil vesel človek, je zaklical: 'Sliš, dekle, kaj pa
hodiš: stopi gor! ... Teče kakor pes za vozom; stavim, če bi jo z
bičem podil nazaj, da bi spet prišla za nami!'« Spet en »kdo ve«:
zakaj ima Cankar Žirovca za veseljaka in zakaj mu nameni vlogo
človeka, ki s svoje sedeče in cinične distance zasmehuje nesrečno
dekle, ki mora teči za vozom, ta pa ji vedno bolj uhaja … V
Cankarjevih pismih najdemo zanimiv podatek, da je Cankar v dijaških
letih prijateljeval z Dinkom Pucom, ki je pozneje postal ljubljanski
župan in ban Dravske banovine. Dinko je bil sin Žirovca Franca Puca iz
Podklanca, ki si je v Ljubljani našel službo sodnega sluge. Bil je
član dijaškega društva Zadruga. V njej je spoznal tri leta starejšega
Ivana Cankarja pa Karla Kavčiča in Ivana Štefeta. Cankarja so 7. marca
1896 izključili iz zadruge. V Tajniški knjigi piše, kako so 21. marca
izključitev potrdili, nakar je Novak prebral »berilo obolelega Puca,
zatem pa tega spisa Cankarjevo oceno«. V svojih pismih bratu Karlu
naroča študent Cankar z Dunaja 4. novembra 1896 in 1. marca 1897
pozdrave tudi za Puca. In izrecno sprašuje: »Ali Puc kaj piše?« No,
Puc, ki je bil očitno nadarjen za pisanje, ni šel po Cankarjevi poti.
Postal je pravnik. Pač pa se je njegov sin Boris poročil s pisateljico
Miro Kramar, bolj znano po poznejšem priimku Mihelič …

Skušali smo preveriti ustni podatek, da je bil pisatelj v daljnem
sorodstvu z žirovskimi oziroma selanskimi Cankarji. Domneve nismo
mogli potrditi; sorodstvo morda je, a tudi če je, je zelo daljno. Vsaj
tako daljno, kot je Vrh Svetih Treh Kraljev, če ga gledamo z Vrhnike.
Je imel Ivan Cankar pred očmi ta pogled, ko je zapisal: »Kako bi se
izgubili? Tam so Sveti trije kralji! … Gledali smo – tam v daljavi,
visoko, zraven sivega neba, je bila bela pičica, cerkev Svetih treh
kraljev.« (O prešcah, 1903) – Sicer pa vse doslej zapisano ni
bistveno. Bolj važno je vprašanje, ali Žirovci Cankarja še kaj beremo.

P. S. Gornje vrstice sem napisal leta 2017. V letu 2018 pa smo ob
stoletnici Cankarjeve smrti najprej izvedeli, da Cankar z Žirovci ni
bil v sorodu po očetovi strani – kot Cankar, ampak po materini – kot
Pivk. Njegova mati se je namreč rodila kot Neža Pivk, na Vrzdencu 29.
decembra 1843, njen oče Martin Pivk pa je bil žirovskega porekla;
preden se je priženil na Vrzdenec, je bil doma v žirovski Žirovnici …
Več v članku Janeza Jereba in Martine Horvat. Tu pa nam gre predvsem
za tale poudarek: da je bil Ivan Cankar žirovski vnuk! Izvedeli smo
tudi, da je Cankarja posmrtno portretiral slikar Franjo Kopač; Alojz
Demšar domneva, da je imel za predlogo fotografijo Frana Vesela iz
1915–1918, dodal je podobo cerkve Svete Trojice nad Vrhniko, ki je v
Cankarjevem opusu ikonografskega pomena. Kopačev portret je bil
natisnjen na razglednici, izdani ob odkritju Cankarjevega spomenika na
Vrhniki, 1930. Vznemirja nas tudi trditev iz ustnega izročila, da se
je Cankar osebno udeležil prvega shoda socialdemokratov v Žireh, ki je
bil pri Primcu v Novi vasi leta 1906 …

Viri/literatura: Janez Jereb in Martina Horvat, Sorodstvo pisatelja
Ivana Cankarja v žirovski kotlini in okolici, GG, 16. 2. 2018. / Miha
Naglič, Ivan Cankar in Žirovci, ŽO, 48, 2018, str. 5–8.