[SlovLit] Kaj so opazili Matija Vertovec, Baudouin de Courtenay in p. Stanislav Škrabec -- Re: Medvoška knjiga -- Češko-slovensko slovaropisje

[Miran Hladnik]

Od: TORKAR SILVO <15238755 na users.siol.net>
Date: V pon., 10. nov. 2025 ob 17:52
Subject: Kaj so opazili Matija Vertovec, Baudouin de Courtenay in p.
Stanislav Škrabec

Dragi Miran, ko slišim, kako danes dijaki/dijakinje in
študenti/študentke v vsakdanjih pogovorih preskakujejo iz slovenščine
v angleščino, sem
poiskal nekaj opažanj o jezikovnem obnašanju Slovencev iz 19.
stoletja.Tule jih navajam:

Pričevanje narodnega buditelja Matija Vertovca (1784–1851, avtorja
knjig Vinoreja za Slovence 1844 in Kmetijska kemija 1847) iz l. 1844,
objavljeno šele posmrtno:

»Slovenski in furlanski pastirji večkrat vkup pasejo. Kraški fantinci
se navadijo furlansko, furlanski pa ne slovenskiga.« (Kmetijske in
rokodelske novice, 26. junija 1852, št. 51).

V Cvetju z vrtov sv. Frančiška 1 (1880) ima jezikoslovec p. Stanislav
Škrabec daljši navedek iz knjige J. Baudouina de Courtenayja Nektere
opazke ruskega profe­sorja (Gorica 1873), kjer je pronicljivi Poljak
posrečeno zarisal nekaj neljubih potez slovenskega narodnega značaja:
“Ta prikazen, da se Slovenci tako radi poslužujejo drugih jezikov,
dokazuje mej drugim to, da, kakor potomki sužnjev, nijso se še mogli
odvaditi robote in hlapčevanja tujcem. – Saj celo nekteri vneti
Slovanje mej Slovenci sramujejo se svojega domačega slovenskega
jezika, čislajo ga za ‘gmajn’ špraho, ter, če le znajo en malo,
naprimer, po hrvatsko, rabijo v razgovoru hrvatski jezik. Če ga pa
znajo premalo zato, da bi ga mogli svo­bodno rabiti, vsaj mešajo v
svojo slovenščino mnoge hrvatske in druge inoslovanske besede, izraze
in forme.”

Škrabec je nekaj let pozneje, v Cvetju 5 (1884), tudi sam razglabljal
o tem, kaj je narobe s Slovenci, da se tako hitro asimilirajo: “Pravi
vzrok, da ginemo, je po mojem prever­jenju to, ker sami sebe in svoj
jezik zani­čujemo. To je tista lepa lastnost, ki nam ne da priti do
kake veljave in moči, ki nas bo tudi gotovo pokopala, preden bi bilo
treba, ako se je za časa ne rešimo."

Silvo

---

Dodajam iz Pogovorov s pesnikom Gradnikom Marje Boršnik (1954):
"Slovenščina je delala Furlanom velike težave. V svojem življenju
nisem srečal Furlana, ki bi znal govoriti tudi naš jezik. V Medani sta
bili za moje mladosti dve veleposestniški ženi Furlanki, ki sta kljub
visoki starosti gonili le svojo rodno govorico. Nista govorili
slovensko ne z možema Slovencema ne z otroki in vnuki, dasiravno so
jima ti zadnji odgovarjali samo slovensko. Častna izjema v tem pogledu
pa je bila naša mati. Priučila se je bila tako hitro in dobro
slovenskemu jeziku, da se ne spominjam, da bi bila kdaj z nami otroki
spregovorila kakšno furlansko besedo. Spominjam se, da je delala tu pa
tam kakšne pogreške, na primer miša namesto miš, in da so se drugi pri
takšnih pogreških smejali, ali ona se za to ni zmenila."

===

Pravkar po telefonu (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008729.html -- Medvoška
knjiga): predstavitev bo danes ob 19.30 in ne ob19.00. -- mh

===

From: Mija Michelizza  <mija.michelizza na zrc-sazu.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 11 Nov 2025 10:29:30 +0100
Subject: Češko-slovenske vezi na področju slovaropisja in jezikovnega svetovanja

Vljudno vabljeni na okroglo mizo z naslovom Češko-slovenske vezi na
področju slovaropisja in jezikovnega svetovanja, ki bo v ponedeljek,
17. novembra 2025, ob 10. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4
(pritličje), Ljubljana. Predstavljeni bodo izzivi po izdaji novega
Slovensko-češkega slovarja, ki je izšel letos poleti, in rezultati
obsežne raziskave o uporabnikih češke jezikovne svetovalnice (več o
predstavitvah v nadaljevanju). Možno je naročilo novega
Slovensko-češkega slovarja Davida Blažka, in sicer po e-pošti na
david.blazek na slu.cas.cz (do vključno četrtka, 13. novembra 2025).

Okrogla miza poteka kot zaključni dogodek bilateralnega projekta
Dialog med leksikografi in jezikovnimi uporabniki (2024–2025), v
katerem sodelujejo raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski
jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Slovanskega inštituta AV ČR in Inštituta
za češki jezik AV ČR. Projekt financirata Slovenska akademija znanosti
in umetnosti in Češka akademija znanosti v sklopu projektov Mobility
Plus.

Dr. David Blažek (Slovanski inštitut AV ČR): Slovar je izšel ... Gremo
naprej! --- Junija letos je na Češkem izšel Slovensko-češki slovar
srednjega obsega. Na trgu še ni dovolj dolgo, da bi lahko opravili
poglobljeno analizo zadovoljstva njegovih uporabnikov, vendar so na
voljo vsaj prve povratne informacije in izkušnje uporabnikov. Ali
slovar izpolnjuje njihova pričakovanja in ali je uporabniško prijazen?
Nedvomno je knjižna oblika slovarja le predhodnik elektronske
različice, ki naj bi imela obliko rastočega slovarja. Po svoji naravi
bi ta lahko pravočasno reagiral ne le na spremembe v jeziku (zlasti na
novo besedišče), ampak tudi na aktualne potrebe jezikovnih
uporabnikov. Ali bo takrat mogoče v realnem času vzpostaviti dialog
med leksikografom in jezikovnim uporabnikom ter njegove rezultate
neposredno prenesti v slovarsko prakso? Zadnji del prispevka se bo
osredotočil na prve izsledke projekta Slovanskega inštituta UI v
prevajalski leksikografiji – možnosti in omejitve. Ti že kažejo na
nenadomestljivo vlogo leksikografskih priročnikov in orodij, nastalih
pod okriljem znanstvenih ustanov, kot virov zanesljivih in
preverljivih podatkov v konkurenci s prevajalniki in pogovornimi
roboti, temelječimi na umetni inteligenci.

Dr. Hana Mžourková (Inštitut za češki jezik AV ČR): Kdo so uporabniki
(in neuporabniki) češke jezikovne svetovalnice? Predstavitev druge
faze raziskave in rezultatov --- Jezikovna svetovalnica na Inštitutu
za češki jezik deluje že od leta 1936, vendar so bile prve študije o
značilnostih uporabnikov svetovalnice objavljene šele v 80. in 90.
letih 20. stoletja. Te raziskave so bile usmerjene predvsem na
vprašanja glede obravnavanih tem in podatke o poklicu uporabnikov. Od
maja 2024 do marca 2025 je potekala do sedaj najobsežnejša anketa,
namenjena uporabnikom jezikovne svetovalnice Inštituta za češki jezik.
Prispevek bo predstavil pripravo, potek in rezultate druge faze
raziskave – anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen ne le
uporabnikom jezikovne svetovalnice, temveč tudi osebam, ki te storitve
iz različnih razlogov ne uporabljajo. Predavanje bo poleg podatkov o
poznavanju svetovalnice, pogostosti uporabe njenih storitev in
zadovoljstvu z njimi predstavilo tudi osnovne sociodemografske
značilnosti, kot so spol, starost, regija, izobrazba in poklicna
usmerjenost – tako pri uporabnikih kot pri neuporabnikih svetovalnice.
Pri raziskavi je poleg Hane Mžourkove sodelovala tudi Klára Dvořáková.

Dr. Mija Michelizza, znanstvena sodelavka