[SlovLit] Usposabljanje za pouk slovenščine kot tujega jezika -- Rebulovi dnevniki -- 50 let celovške slavistike -- Ep o Nalu in Damajanti

Tor Nov 11 19:14:55 CET 2025

From: "Klemen, Matej" <Matej.Klemen na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 11 Nov 2025 09:03:29 +0000
Subject: Začetno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot tujega jezika

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik vabi na ZAČETNO
USPOSABLJANJE ZA POUČEVANJE SLOVENŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA. Na 20-urnem
seminarju boste pridobili osnovno znanje za poučevanje slovenščine kot
drugega in tujega jezika in se seznanili s temeljnimi dejavniki pouka.
Potekal bo 28. 11. ter 5. in 6. 12. 2025 na Filozofski fakulteti v Ljubljani:
petek, 28. 11. 2025
- Učenec na tečaju tujega jezika - Kratek tečaj tujega jezika s
(samo)opazovanjem
- Kdo vse so govorci slovenščine kot tujega jezika, kakšni so, kakšne
so njihove slovenščine?
petek, 5. 12. 2025
- Učitelj slovenščine kot tujega jezika - Osnove poučevanja
slovenščine kot tujega jezika
- Gradiva za poučevanje slovenščine kot tujega jezika
sobota, 6. 12. 2025
- Kaj vse se dogaja pri pouku slovenščine kot tujega jezika? -
Opazovanje in analiza pouka

Prijave zbiramo še do ponedeljka, 17. 11. 2025. Več informacij najdete
na naši spletni strani, kjer se lahko tudi prijavite:
https://centerslo.si/za-ucitelje/redni-seminarji/zacetno-usposabljanje/zacetno-usposabljanje-ljubljana

===

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V tor., 11. nov. 2025 ob 10:11
Subject: Vabilo na Matičina čezmejna gostovanja

Prijazno vabljeni na predstavitev knjige Alojza Rebule Dnevniški
zapisi (1948–1954), ki bo v ponedeljek, 17. novembra 2025, ob 20.30 v
Peterlinovi dvorani (Društvo slovenskih izobražencev, Ulica Donizetti
3, Trst, Italija). Rebulovi mladostni dnevniški zapisi (1948‒1954)
osvetljujejo čas pisateljevega povojnega študija v Ljubljani, ko je s
pristnim zanimanjem spoznaval antično izročilo in si prizadeval
prodreti do srca grštva, ter zatem prva leta njegovega profesorskega
službovanja v Trstu. Zbrane bo uvodoma pozdravil predsednik Društva
slovenskih izobražencev Martin Brecelj. Na pogovoru bodo sodelovali
hčerka pokojnega pisatelja Alenka Rebula Tuta ter akademik prof. dr.
Milček Komelj in prof. dr. Edvard Kovač, ki sta h knjigi prispevala
spremni besedi. Pogovor bo povezovala doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirata Društvo slovenskih izobražencev Trst in
Slovenska matica. Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga
finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

Alojz Rebula: Dnevniški zapisi. Prepis besedila in opombe: Tanja
Rebula. Spremni besedi napisala: Milček Komelj in Edvard Kovač.

Rebulovi mladostni dnevniški zapisi (1948‒1956) osvetljujejo čas
pisateljevega povojnega študija v Ljubljani, ko je s pristnim
zanimanjem spoznaval antično izročilo in si prizadeval prodreti do
srca grštva, ter zatem prva leta njegovega profesorskega službovanja v
Trstu. Med študijem se je hkrati začel goreče posvečati tudi lastni
literarni ustvarjalnosti ter prevajanju in doživel prve revijalne
objave in nastope, ki jih dnevnik sproti dokumentira. Vstopal je v
mladostna in vseživljenjska prijateljstva in se do kraja zanosno
predajal predstavi o usodni moči ljubezni. Ljubezen do ženske, ki je
za mladega Rebulo ostajala največji življenjski misterij, je bila zanj
usodna in za vse njegovo tudi pisateljsko življenje idealna,
svetopisemsko globoka in iracionalna, z močjo odločne volje usmerjena
iz strastne čutnosti v duhovnost. Tako utelešenje ljubezni je odkril v
podobi Zore Tavčar, svoje poznejše žene, pisateljice, literarne
spremljevalke in spodbujevalke, svojega »nežnega komandanta«, svoje
rože mogote ter svojega »dobrega angela« na vseh njegovih poteh, ki
naj bi mu prinesel »ključ v življenje«; in ta ključ mu je s svojo
ljubeznijo v resnici izročila za zmeraj. Zahvaljujoč pisateljevima
hčerkama, ki sta Slovenski matici rokopis predali za objavo, Alenki
Rebula Tuta in Tanji Rebula, ki je opravila zahteven prepis izvirnika
in ga opremila z opombami, slovenska književnost 20. stoletja odkriva
iniciacijsko literarno mojstrovino, prerokbo »o epifaniji novega duha,
o divjem pihu veselega vetra novega navdiha, o poizkusu novega
življenjskega message, ki naj bi oznanjal novo sintezo stvarstva in
človeka, strasti in trpljenja, zgodovine in posameznika, novo
potrditev eksistence«, in dosega svoj mogočni, čarobni vrhunec.

===

From: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: Tue, 11 Nov 2025 15:30:14 +0100
Subject: Korotanski e-novičnik 65/2025

V petek, 14. 11. ob 16.30 bodo v Stiftungssaal celovške Univerze
Alpe-Jadran praznovali 50-letnico Inštituta za slavistiko. Govoru
Giorga Zifferja bo sledilo performativno branje in glasba. (Pozne)
prijave udeležbe na slavic na aau.at

===

From: "Repanšek, Luka" <Luka.Repansek na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 11 Nov 2025 12:03:16 +0000
Subject: Ep o Nalu in Damajanti (pripovedovalski večer)

Na Vodnikovi domačiji bo v sredo, 19. novembra, ob 19. uri v dvorani
Pod streho ob spremljavi tradicionalne indijske glasbe in plesa
zazvenela – kot davno že iz bardskih ust na dvorih staroindijskih
kraljestev – pesnitev o kralju Nalu in princesi Damajanti, veličastna
zgodba iz staroindijskega epa Mahabharata.

Mahabharata je najdaljši ep v literarni zapuščini človeštva. Njeno
pripovedno srce, okvirna zgodba, ki pripoveduje o dvornih spletkah v
Hastinapuri, eni od najveličastnejših prestolnic vedske Indije, in o
bratomorni vojni apokaliptičnih razsežnosti, v katero naposled vodi
spor med vladarskima dinastijama Kuru in Pandu, sicer zaobsega komaj
petino celotnega besedila in kot orehova lupina čvrsto objema številne
zgodbe, legende, mite, pripovedke, basni, pesmi ter religiozna in
filozofska razmišljanja stare Indije, ki jih je posrkala vase, jih
osmislila, jim dala prelestno novo domovanje in vanje vdihnila sveže
življenje.

Med temi po prepričljivosti pripovednega zamaha, globini
sporočilnosti, liričnosti in estetski dovršenosti najbolj izstopajo
tri pesnitve: Bhagavadgita ali Gospodova pesem, Zgodba o Savitri ter
Zgodba o Nalu in Damajanti. Slednja, ki s svojo nepreseženo
poetičnostjo sodi v sam vrh pesniških presežkov Mahabharate, nas
navdihuje s sporočilom, da se je za pravo ljubezen vredno spopasti
celo z bogovi in demoni, njena silna moč pa utegne ukloniti, če ji
prekriža nezadržno ubrano pot, celo Stvarstvo.

V starodavni pravljični svet vedske Indije nas bo popeljala
tradicionalna sanskrtska recitacija, prevod bo interpretirala
pripovedovalka Nada Vodušek. Na sitarju bo za avtentično zvočno
ubeseditev pripovedi skrbel Rohan Dasgupta, Damajantijino neustrašno,
z vdano ljubeznijo blagoslovljeno pot čez temino gozda v lunin sij
Nalovega objema pa bo skozi indijski ples uprizorila Vesna Jevšenak.

Mesto na pripovedovalskem večeru si lahko zagotovite z brezplačno
vstopnico na blagajni Vodnikove domačije ali pa na sledeči povezavi:
https://olaii.com/event/8490/pripovedovalski-vecer-iz-zakladnice-staroindijske-knjizevnosti-ep-o-nalu-in-damajanti

Prisrčno vabljeni!
Luka Repanšek