[SlovLit] Zlati všeček za slovenščino -- O jeziku književnosti pri SM -- Od intimizma do reizma

Sre Okt 15 10:44:18 CEST 2025

From: "Jožica Jožef Beg (ZSSD)" <predsedstvo.zdsds na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 14 Oct 2025 20:34:06 +0200
Subject: Zlati všeček za slovenščino

Spoštovani, Zveza slovenskih slavističnih društev* organizira pogovor
in jezikovno delavnico DAJMO PRILOŽNOST SLOVENŠČINI s podelitvijo
priznanj ZLATI VŠEČEK ZA SLOVENŠČINO. Vabimo vas, da se nam pridružite
v ponedeljek, 20. oktobra 2025, ob 16.30, v prostorih Ministrstva za
kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana.

Dajmo priložnost slovenščini – tako smo v Zvezi slovenskih
slavističnih društev poimenovali srečanje, na katerega vabimo vse, ki
radi kakšno rečete o jeziku in ste tako ali drugače z njim v stiku.
Dr. Boža Krakar Vogel se bo z gostjo dr. Heleno Dobrovoljc pogovarjala
o rabi slovenščine v šolstvu, medijih, doma in na različnih področjih
ter o pripravi novih jezikovnih priročnikov. Svoje znanje o slovnici
in pravopisu bodo lahko udeleženci preverili v kratkem anonimnem
preizkusu. O rešitvah se bomo pogovorili skupaj z gostjo in na koncu
bomo najboljšim trem podelili priznanje zlati všeček za slovenščino.

Več o delavnicah:
https://zdsds.si/sekcije-in-pokrajinska-drustva/sekcija-dajmo-priloznost-slovenscini/
FB: https://www.facebook.com/slavisticnodrustvo/?locale=sl_SI

Vodja sekcije Dajmo priložnost slovenščini
Petra Jordan

* Ne, ni pomota, prav ste prebrali: Zveza društev Slavistično društvo
Slovenije se je na zboru članov 26. 9. 2025 preimenovala v Zvezo
slovenskih slavističnih društev (kratica ZSSD).

===

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V sre., 15. okt. 2025 ob 08:52
Subject: Vabilo na predavanji Odseka za slovenski jezik iz cikla Naj
slovenščina odmeva

Prijazno vabljeni na predavanji prof. dr. Vesne Mikolič in prof. dr.
Alenke Žbogar, ki bosta potekali v okviru cikla Naj slovenščina odmeva
v sredo, 22. oktobra 2025, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice
(Kongresni trg 8/I, Ljubljana).

Prof. dr. Vesna Mikolič: Ali jezik književnosti ni jezik? Razmisleki o
vstopanju v književnost skozi jezik. V predavanju bo avtorica z vidika
(medkulturne) literarne pragmatike osvetlila pomen jezika
književnosti. Književno besedilo ni le estetski izraz avtorjevega
sveta, temveč je prostor, kjer jezik zares zaživi v vsej svoji
razsežnosti. Po drugi strani se skozi literarna besedila jezik
osvobaja zgolj komunikacijske funkcije in postaja ustvarjalno orodje
pomena. Avtorji z umetniško svobodo preoblikujejo strukture jezika ter
mu odpirajo nove izrazne možnosti. Prav v književnosti se najbolj
jasno pokaže prožnost in dinamičnost jezika kot živega sistema. Zaradi
tega jezik književnosti presega vsakdanji govor ter ga hkrati bogati
in oblikuje. Branje literarnih del omogoča bralcu, da jezik doživlja
na globlji ravni kot zgolj prenos informacij. Raziskovalcem ponuja
književnost vpogled v razvoj, rabo in potencial jezika v različnih
kontekstih. Tudi v pedagoškem smislu je jezik književnosti ključen za
razvijanje jezikovne občutljivosti in ustvarjalnosti. Tako tudi
slovenska književnost širi meje slovenščine in jo utrjuje kot kulturni
in identitetni temelj skupnosti, zato jezik književnosti – še posebej
v dobi digitalne preobrazbe jezika – zasluži posebno mesto v bralski,
raziskovalni in izobraževalni praksi.

Prof. dr. Alenka Žbogar: Je književnost le jezik? Književnost pri
pouku slovenščine na primarni in sekundarni stopnji vzgoje in
izobraževanja. Književnost razumem kot eno od vrst umetnosti z
estetsko, etično in spoznavno funkcijo. »Njena posebnost je medij
(jezik), ki ima v literaturi predstavno, izrazno in estetsko funkcijo
z različnimi možnostmi poudarjanja ene ali druge.« (Leksikon
Literatura, 2007: 214). V primeru, da književni pouk slovenščine na
primarni in sekundarni stopnji vzgoje in izobraževanja razumemo le kot
sredstvo za poučevanje jezika, zanemarimo literarni sistem z vsemi
njegovimi sestavinami ter izločimo vse ostalo, kar književnosti daje
njeno relevantnost. Jezik je sicer tvarina literature, literarno delo
pa ni le seštevek jezikovnih znakov. Številni raziskovalci dokazujejo,
da učinki fikcije nastajajo preko bralčevih sposobnosti
čustveno-doživljajsko, (meta)kognitivno-kritično in ustvarjalno
opomenjati zapisano, ga kontekstualizirati, aktualizirati,
poustvarjati. Cilji književnega pouka slovenščine so zato večplastni
in raznoliki: od razvijanja različnih zmožnosti (pismenosti)
(operativni), do grajenja književnega znanja (izobraževalni), krepitve
bralne in književne kulture (vzgojni). Poleg tega bi veljalo omeniti
vsaj še možnost pridobivanja pozitivnih bralnih izkušenj, kar vpliva
na bralno samozavest, ostrenje bralnega okusa, spodbujanje razumevanja
sebe in drugih, drugačnih (literarne empatije), spodbujanje različnih
interpretacij in argumentacij, seznanjanje s kulturno dediščino,
širjenje kulturne razgledanosti, spodbujanje ustvarjalnosti in
kritičnega mišljenja. Osrednja dejavnost književnega pouka slovenščine
ostaja branje. Povezovanje jezikovnega in književnega pouka vidim v
navduševanju in spodbujanju mladih k branju literature. Čeprav gre za
zapleteno (meta)kognitivno miselno procesiranje, naj bo literatura
pot, če se navežem na Frostovo »The road not taken« (1915), ki jo bodo
mladi vse pogosteje (u)b(i)rali.

===

Od: Marko Juvan <marko.juvan na zrc-sazu.si>
Date: V sre., 15. okt. 2025 ob 10:27
Subject: [Od intimizma do reizma]

Pred kratkim je v zbirki Studia litteraria pri Založbi ZRC izšla
knjiga Od intimizma do reizma. Spremembe literarnega subjekta.
Monografija prinaša svež vpogled v ključne preobrate slovenske
književnosti po drugi svetovni vojni. Urednik Marko Juvan in
sodelujoči avtorji razgrinjajo, kako se je literarni subjekt v zgolj
dveh desetletjih preoblikoval od intimističnega posameznika, ki v
liriki izraža čustveno notranjost in humanistično občutljivost, do
reizma, kjer se subjekt razblini v stvari, jezik in igro označevalcev.
Knjiga osvetli opus Ivana Minattija, Ade Škerl, Rudija Šeliga, Saše
Vegri in drugih, ter pokaže, kako so intimistične in modernistične
poetike vstopale v dialog s političnimi pritiski, družbenimi
spremembami in mednarodnimi tokovi. Poleg tega se monografija dotakne
tudi vprašanj ideologije, filozofije in metodologije literarne
zgodovine, s čimer odpira prostor širši kulturni refleksiji. Delo je
tehten prispevek k razumevanju slovenske književnosti druge polovice
20. stoletja in njenega umeščanja v svetovni literarni sistem. Knjiga
je v elektronski obliki tudi v prostem dostopu prek povezave
https://doi.org/10.3986/9789610510161

LP!
Marko