[SlovLit] Ivan Mrak -- O, domovina (slike) -- Mednarodni prevajalski simpozij

[Miran Hladnik]

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V čet., 16. okt. 2025 ob 08:53
Subject: Matičina novinarska konferenca

Prijazno vabljeni na predstavitev novih knjig Slovenske matice, ki bo
v četrtek, 23. oktobra 2025, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice
(Kongresni trg 8/I, Ljubljana). [...] Štiri drame Ivana Mraka iz
zbirke Vezana beseda v izboru in uredništvu prof. dr. Denisa Poniža,
ki je za knjigo napisal tudi celovito spremno besedo o Mrakovi
dramatiki,

Ivan Mrak (1906–1986) je eno najbolj plodovitih imen slovenske
dramatike dvajsetega stoletja, saj je pričel kot avantgardni avtor,
nadaljeval pa je z dramami, v katerih se je loteval najrazličnejših
problemskih tém, posebej so ga zanimali problemi revolucijskih sporov
in spopadov (francoska revolucija, slovenska revolucija in osvobodilni
boj), nekonvencionalno pa se je posvetil tudi bibličnim temam. Kljub
velikemu številu dramskih besedil, s témami, ki so odpirale boleče
dogodke iz slovenske in svetovne zgodovine, je bil Mrak avtor, ki je
veljal (in še vedno velja) za bizarnega, neuprizorljivega. Moteče je
bilo tudi njegovo zasebno življenje, priljubljen ni bil ne pri
literatih in še manj pri politikih, saj je dosledno vzdrževal strogo
distanco do predvojne, medvojne in povojne oblasti. Izbor štirih dram
in spremna študija temeljita na vrsti novih dejstev, podatkov in
pričevanj, ki jih je urednik našel v Mrakovi zapuščini in ki kažejo,
kako resno, zagnano in sistematično je bilo Mrakovo delo. Knjiga
prinaša štiri drame oz. tragedije, ki pokrivajo vsa obdobja njegove
ustvarjalnosti, in sicer besedila Jozefina Baker (1929), Ivan Grohar
(1937–1942), Gorje zmagovalcev (1943–1944) in Spoved lučnim bratom
(1971), ter spremno študijo, ki osvetljuje vse tiste točke v Mrakovem
življenju in literarnem delu, za katere urednik meni, da so bile
doslej premalo izpostavljene ali celo napačno interpretirane. Mraka je
tako znova postavil v prostor slovenske literature dvajsetega stoletja
ter njegovi dramatiki, ki je natančno, vznemirljivo, preroško in
nekompromisno upodobila vse tektonske premike v slovenski (posredno
tudi evropski) družbi, zgodovini in kulturi, določil mesto, ki ji
pripada.

===

https://slov.si/mh/galerije/galeri552/index.html -- O, domovina
(slike) s komentarjem
(https://sl.wikiversity.org/wiki/Komentarji_k_fotografijam#Stran_552_O%2C_domovina%2C_15._oktobra_2025).

===

From: DSKP <dskp na dskp-drustvo.si>
To: SlovLit  <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 16 Oct 2025 12:35:39 +0000
Subject: Mednarodni prevajalski simpozij Društva slovenskih književnih
prevajalcev Ljubljana, 24.–25. oktober 2025

PETEK, 24. oktober 2025, Vodnikova domačija, Vodnikova cesta 65,
Ljubljana; dvorana Pod streho, tema: Mednarodni izzivi avtorstva in
avtorskih pravic v dobi UI
12.00   Dobrodošlica in voden ogled Vodnikove domačije
12.40   dr. Angus Finney (UK, Univerza v Cambridgeu in Dancing Fox
Entertainment): Back To The Future: What can we learn from Generative
Artificial Intelligence in the Screen Entertainment industries? Uvodni
video s slovenskimi podnapisi, ki je bil pripravljen in predvajan v
okviru mednarodnega foruma Trajnostna digitalna preobrazba za
ustvarjalnost. Z dovoljenjem zavoda Motovila.
13.00   dr. Nadja Dobnik: Prihodnost književnega prevajanja in UI –
današnja vprašanja za jutrišnje izzive
13.20   Barbara Pogačnik: Umetna inteligenca, požiralka prevajalskega dela

14.00   Nicole Pfister Fetz (Švica, EWC): It’s about our future –
that’s a fact! (videopoveza)
14.20   dr. Matija Damjan: Med ustvarjalnostjo in algoritmom:
avtorskopravni izzivi umetne inteligence

15.20   Anja Kamenarič: Pametni prevod ali prevara? Kaj o UI menijo založniki
15.40   Francesca Novajra (Italija, CEATL): Literary translation in
the era of Generative AI: CEATL actions and stances
16.00   Ela Varošanec Krsnik (Hrvaška, CEATL): Literary translators
and AI: presentation of CEATL's survey

Moderatorka Tanja Petrič, prispevki gostov iz tujine bodo v
angleščini. Zagotovljeno bo simultano tolmačenje.
16.50   Catering za udeležence simpozija (Vodnikova domačija)

19.00   Cankarjev dom, dvorana Alme Karlin, Prešernova cesta 10,
Ljubljana: Osrednje omizje jezikovne kampanje UI_zi prevedeno. UI_zi
zgrešeno. Jezikovni poklici in umetna inteligenca. Sodelujejo: Jerca
Kos (Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev),
Kristina M. Pučnik (Lektorsko društvo Slovenije), Tanja Petrič
(Društvo slovenskih književnih prevajalcev) in dr. Simon Zupan
(Oddelek za prevodoslovje, FF UM). Pogovor vodi Gregor Podlogar. V
sodelovanju s Cankarjevim domom in 3. programom Radia Slovenija –
programom Ars.

SOBOTA, 25. oktober 2025, Vodnikova domačija, Vodnikova cesta 65,
Ljubljana; dvorana Pod streho, tema: Prevajanje iz skandinavskih in
baltskih jezikov v slovenščino in obratno
10.00   Mita Gustinčič Pahor: Podporni mehanizmi pri prevajanju iz
nordijskih jezikov v slovenščino in vloga kulturno-izobraževalnih
ustanov pri mreženju in izobraževanju prevajalcev
10.20   dr. Milena Mileva Blažić: Skandinavska prisotnost in baltska
odsotnost: kanon mladinske književnosti v Sloveniji
10.40   dr. Marija Zlatnar Moe: Jezik ni en, jezika sta dva:
prevajanje iz norveščine

11.40   dr. Nada Grošelj: Prevajanje švedske književnosti na Slovenskem
12.00   Lucija Stupica Enbohm in Henrik C. Enbohm (Švedska): Glavni
izzivi prevajanja slovenske književnosti v švedski jezik
(videoposnetek)
12.20   Iva Klemenčič: Iskrivo, drzno in iskreno za otroke in mladino

13.20   Klemen Pisk:  Prevajanje iz baltskih jezikov: litovska in
latvijska književnost v slovenščini
13.40   Māra Gredzena (Latvija): Slovenian literature and Latvian
readers: history, approach and strategies for presentation of unknown
authors (predavanje v angleščini)
14.00   Gabija Kiaušaitė (Litva): Kako raste knjiga za mlade? Litovska
mladinska književnost med zgodbo, prevodom in prihodnostjo

Moderatorka: dr. Seta Knop
14.40   Zaključek simpozija in kosilo za udeležence.