[SlovLit] Iz Slovenske matice -- Bruno Guyon -- Božo Radovič

[Miran Hladnik]

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V tor., 10. jun. 2025 ob 10:47
Subject: Novičnik Slovenske matice

[...] Zbirka Mestne knjige: Barbara Pregelj in Urban Vovk (ur.):
Medvoška knjiga (v tisku).  [...] Za Medvode, ki so v letu 2024 kot
občina praznovali 30. obletnico samostojnosti, je vsekakor velika
čast, da so se kot majhno in za mnoge le prehodno mestece simbolno
znašli v tako ugledni družbi velikih in pomembnih slovenskih ter
zamejskih mest. Ta imenitna družba je v precejšnji meri določila tudi
vsebinsko zasnovo knjige. Koncept zbirke Mestnih knjig namreč o
mestih, vključenih vanjo, ne govori skozi besede in podobe v enem
sklenjenem pripovednem loku, ki razvoj kraja spremlja od njegovih
začetkov do sedanjosti, temveč na način krpanke, mozaika in z
vključevanjem različnih, včasih tudi nasprotujočih si besedil in
vizualnih gradiv. Tako v Medvoško knjigo vključena gradiva med seboj
vzpostavljajo dinamičen dialog, obenem pa vsakemu bralcu in bralki
omogočijo, da medvoško identiteto doživi po svoje in vsakič drugače.
Ker je tudi razprta knjiga nekakšen most do naše skupne zapuščine,
znanja in vedenja o naših krajih in nas samih, se ji prepustimo, da
nas obogatene z njeno vsebino pripelje na svoj drugi konec – do zadnje
natisnjene strani. Knjiga je izšla s finančno pomočjo Občine Medvode,
Javnega zavoda Sotočje Medvode in podjetij Brinox, Goričane tovarna
papirja Medvode, d.d., Jamnik d.o.o., Prima Filtertehnika in
Steklarstvo Omanovič.

Tit Livij: Od ustanovitve mesta, zvezek III, knjige 21‒25. Uredil:
David Movrin,prevedel in spremno besedo napisal: Matej Hriberšek.
Livijeva tretja ohranjena pentada, v kateri so se namesto danes
izgubljenih knjig 11–15 ter 16–20 znašle knjige 21–25 njegovega dela
Ab urbe condita, je temeljni vir za razumevanje osrednjega dogodka
rimske zgodovine. Obravnava začetek druge punske vojne (218–201 pr.
Kr.), zlasti Hanibalov vdor v Italijo in prve poskuse, da bi ga
zaustavili. Zgodovinar vešče opiše strah vzbujajočo kartažansko vojsko
in njen pohod z bojnimi sloni čez Alpe, kar je bil takrat podvig na
sami meji možnega, ter opotekavo obrambo in katastrofalne poraze
rimskih legij, denimo pri Trazimenskem jezeru in zlasti pri Kanah. Ti
arhetipski prizori so ponovno oživeli ravno z Livijevo ubeseditvijo in
našli z njeno pomočjo svoje trajno mesto v evropskem kolektivnem
spominu ter svetovni literaturi (in Prešernovi poeziji). Toda ob
seciranju vojaških spopadov se pisec posveti tudi njihovim
protagonistom, ko skrbno analizira konflikte v Rimu in Kartagini, ki
so tleli v ozadju spora. Njegova zgodovina je precej več od vojne
kronike, njen najzanimivejši del je analiza rimskih vrednot. Hanibala
naslika kot izredno nadarjenega poveljnika, obenem pa izpostavi rimsko
domiselnost, vztrajnost in pogum, zaradi katerih je skupnost ob vsem
razdejanju vendarle obstala; uspehe Kvinta Fabija Obotavljavca, ki je
zmogel s svojo nenavadno strategijo nakazati pot do preobrata, ko se
je zdelo vse že izgubljeno; ter utrinek upanja, utelešen v mladem in
sposobnem poveljniku Scipionu, ki bo Hanibalu čez leta zadal odločilni
udarec. Livijevo literarno mojstrstvo je ravno v tej igri teme in
svetlobe, s katero v težko predstavljivem kaosu med strahom,
nepremišljenimi odzivi ter nenehnimi političnimi napetostmi pokaže,
kako se je rimska republika vsemu navkljub preuredila ter uspela na
samem robu svojega obstoja doseči vojni preobrat. [...] (v tisku)

===

From: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: Tue, 10 Jun 2025 12:25:00 +0200
Subject: Korotanski novičnik 34/2025

V soboto, 14. 6. ob 9.00 se bo v občinski dvorani v Špetru v Beneški
Sloveniji pričel posvet o Brunu Guyonu (1868-1943), v Barnasu pri
Špetru rojenem jezikoslovcu, znanem po tem, da je kot prvi v Italiji
poučeval slovenščino na univerzitetni ravni in sicer na neapeljski
univerzi Orientale. Napisal je tako slovensko kot srbo-hrvaško
slovnico za Italijane, s številnimi članki je italijansko javnost
seznanjal s slovanskimi narodi, njihovo zgodovino in kulturo, s
posebnim ozirom do bližnjih balkanskih sosedov. Strokovno pozornost je
posvečal tudi slovanskim manjšinam v Italiji in predvsem domači
Benečiji vse do Rezije. Na posvetu bodo spregovorili univerzitetni
strokovnjaki iz Italije in Slovenije; več na
https://www.iskbenecija.eu/2025/05/29/med-italjanskim-in-slovanskim-svetom-tra-italia-e-slavia-14-06/

===

From: Gabriel Milic <milicgabriel na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 10 Jun 2025 19:12:05 +0200
Subject: Večer v spomin na slovanskega filologa Boža Radoviča

Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm in SKD Igo Gruden prirejata v
petek, 13. junija, ob prvi obletnici smrti večer v spomin, na
domačina, priznanega filologa in izjemnega poznavalca starocerkvene
slovanščine, Boža - Natalina Radoviča.

Slavist Božo (Natalino) Radovič se je rodil 3. maja 1927 v Nabrežini.
Obiskoval je klasični licej, zaradi vojnih razmer pa je nato kot
privatist leta 1946 končal učiteljišče v lombardijskem Sondriu. Iz
slavistike je diplomiral leta 1956 v Neaplju, nato pe še iz filozofije
leta 1962 na ljubljanski univerzi. Izpopolnjeval se je v slovanskem
jezikoslovju, v glagolski in cirilski paleografiji ter v hebrejskem
jeziku in kulturi naokoli po Evropi in v Izraelu. Sicer pa je nato
svoje življenje povečini posvetil raziskovanju in poučevanju, poučeval
je najprej na Univerzi l'Orientale v Neaplju, nato na Univerzi Ca'
Foscari v Benetkah in nazadnje na Univerzi v Padovi, kjer je postal
redni profesor za slovansko filologijo.
S svojim delom se je uvrstil med najuglednejše italijanske slaviste

O Božu Radoviču bodo spregovorili:
- Vera Tuta Ban: Nabrežinske korenine in tržaška leta Boža Radoviča;
- Matej Šekli: Božo Radovič / Natalino Radovich (1927–2024) o
zgodovini slovenskega jezika;
- Rosanna Benacchio: Il ruolo di Radovich negli studi slavistici in
Italia. A un anno dalla scomparsa (Radovichev doprinos k slavistiki v
Italiji. Ob prvi obletnici smrti).

Dogodek bo v petek, 13. junija, ob 20. uri, v Kulturnem domu Igo
Gruden v Nabrežini (Nabrežina 89).

Toplo vabljeni! Najlepša hvala in lep pozdrav vsem
Gabriel Milic