[SlovLit] Jezikoslovni zapiski 31.1 -- O umetni humanistiki in jezikoslovju

[Miran Hladnik]

From: "Alenka Jelovšek" <alenka.jelovsek na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 09 Jun 2025 21:22:05 +0200
Subject: Jezikoslovni zapiski 31.1 na spletu

Spoštovani, na spletu je dostopna prva letošnja številka Jezikoslovnih
zapiskov (31.1), in sicer na povezavi
https://ojs.zrc-sazu.si/jz/issue/view/1029 . Vabljeni k branju. Hkrati
pa vas obveščamo, da že zbiramo prispevke za naslednji številki.

Luka Repanšek: Opombe k rekonstrukciji praindoevropskega rodilnika in
mestnika dvojine
Dejan Gabrovšek: Lastnosti vprašalnih in oziralnih zaimkov ter razlike med njimi
Jaka Čibej: Statistična analiza izgovora črke l v Slovenskem
oblikoslovnem leksikonu Sloleks
Mija Michelizza: Odsev digitalne revolucije v enojezičnih razlagalnih
slovarjih za slovenščino
Matej Šekli: Naslonski nizi pregibnih naslonk v rezijanskem narečju
slovenščine: opisni in zgodovinski jezikoslovni vidik
Jaka Brezavšček – Franc Marušič – Nejc Pavlin – Rok Žaucer: O
razvrščanju nikalnice v goriških govorih
Irena Orel: Kontrastivna primerjava slovenskega in italijanskega
prevoda (1811) francoske slovnice Élémens de la grammaire françoise
Charlesa Françoisa Lhomonda
Анастасия Андрeeвна Андреева: Полисемия агентивных суффиксов в
славянских языках: когнитивно-семантический анализ

Iz svetovalnic
Kozma Ahačič: Vzklična ali velelna poved?
Mija Michelizza – Domen Krvina – Alenka Jelovšek: Ali kača ugrizne ali piči?
Peter Weiss: Ustrezni zapis predlogov pri zemljepisnih imenih

Ocene in poročila
Andreja Legan Ravnikar: Monografija o zgodovini slovenske slovstvene folklore
Urška Vranjek Ošlak: Smernice in priporočila za kakovostno
jezikovnosvetovalno dejavnost
Novica Vujović: Etnokulturni stereotipi u slavenskim, germanskim,
romanskim i orijentalnim jezicima (2023)

Jubileji
Luka Repanšek: Voščilo ob sedemdeseti obletnici etimologinje prof. dr.
Metke Furlan

Alenka Jelovšek

===

From: Primoz Krasovec <primoz.krasovec na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 9 Jun 2025 14:05:36 +0200
Subject: [O umetni humanistiki etc.]

Vabljeni na kratki (45 minutni) gostujoči predavanji dveh alumnov FF
UL in trenutno najvidnejših svetovnih raziskovalcev umetne inteligence
z ozadjem iz humanistike: Gašperja in Nine Beguš z Univerze v
Berkeleyu. Predavanji bosta potekali v ponedeljek, 16. junija med
17.00 in 19.00 na FF UL v predavalnici 2 (pritličje).

Nina Beguš: Umetna humanistika in središčna vloga fikcije

Predavanje bo predstavilo osrednje teme umetne humanistike, ki
literarne ter širše humanistične študije vključuje tako v razvoj
umetne inteligence kot v razpravo o filozofskih in etičnih vprašanjih,
ki jih ta tehnologija odpira. V središču bo generativna umetna
inteligenca, zasnovana z antropomorfnimi značilnostmi – predvsem širše
dostopni klepetalniki, virtualni asistenti in t. i. virtualna bitja.
Osredotočili se bomo na vlogo literarne in filmske domišljije pri
razvoju teh tehnologij ter pokazali, kako fiktivne podobe »človeške«
umetne inteligence vplivajo na dejanske inženirske odločitve, koncepte
jezika in kreativnosti ter naše razumevanje odnosov med ljudmi in
stroji. Med drugim bomo sledili poti od Shawove Elize Doolittle prek
enega prvih klepetalnikov ELIZA do današnjih jezikovnih modelov. Pri
tem bomo pogledali, kako se umetna inteligenca vključuje v medicino na
področju psihiatrije in nevrotehnologije ter kakšno vlogo pri tem igra
fikcija. Humanistika odpira možnosti razvoja umetne inteligence onkraj
omejenega posnemanja človeka in lahko s svojimi metodami usmerja
odgovorno inovacijo in rabo tehnologij.

Nina Beguš je raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Berkeleyju
ter ustanoviteljica podjetja InterpretAI, ki se osredotoča na
interpretabilnost umetne inteligence. Po končanem študiju slovenistike
in komparativistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je
doktorirala iz primerjalne književnosti na Harvardu. V svojem delu
uporablja humanistične metode za izboljševanje tehničnih sistemov,
zlasti na presečišču zgodovine znanosti, literarne vede in etike.
Njena knjiga »Umetna humanistika: fikcijski pogled na jezik v umetni
inteligenci« bo jeseni izšla pri založbi Univerze v Michiganu,
naslednje leto pa tudi v slovenskem in kitajskem prevodu. Več o njenem
raziskovanju, sodelovanjih, poučevanju in medijskih nastopih si lahko
preberete na spletni strani www.ninabegus.com.

Gašper Beguš: Jezikoslovje med umetno inteligenco, komunikacijo
živali, znanstvenimi odkritji in pravom

Jezikoslovje prinaša mnoge uvide v enega najbolj pomembnih trenutnih
vprašanj v znanosti — razumevanje umetne inteligence. V predavanju bom
predstavil modele, ki jih razvijamo kot realistično alternativo
velikim jezikovnim modelom, ki se učijo jezika na bolj podoben način
kot ljudje. Naši modeli prinašajo spoznanja tako na področju
jezikoslovja in kognitivne znanosti kot tudi nevroznanosti. Predstavil
bom tudi tehnike za razumevanje UI in podal primer, kako lahko s
pomočjo naših tehnik dobimo nove uvide in odkritja v znanosti.
Osredotočil se bom na komunikacijo kitov glavačev, v kateri smo
odkrili nove lastnosti s pomočjo UI. Naše analize so pokazale, da
imajo vokalizacije glavačev več kompleksnosti, kot so domnevali prej,
in da so njihove t.i. kode v mnogih ozirih podobne človeškim
samoglasnikom. Predavanje zaključim z diskusijo pravnih, etičnih in
filozofskih posledic, ki jih modeliranje jezika, razumevanje UI in
študij živalske komunikacije nudijo v 21. stoletju.

Gašper Beguš je izredni profesor jezikoslovja na Univerzi v Berkeleyu.
Po končanen študiju primerjalnega jezikoslovja in slovenistike na
filozofski fakulteti je doktoriral na Harvardu in se pol dveh letih na
univerzi Washingtona v Seattlu preselil na Berkeley. V raziskovalnem
delu se ukvarja z razvijanjem jezikovnih modelov umetne inteligence,
ki se učijo na realističen način, in z razvijanjem tehnik za
razumevanje umetne inteligence. Kot jezikoslovni vodja na Projektu
CETI raziskuje komunikacijo kitov glavačev. Služi tudi kot ravnatelj
Bowles Hall, enega najstarejših rezidenčnih kolidžev v ZDA. O njegovem
raziskovalnem delu je pisali tuji in domači tisk, med drugim National
Geographic, Financial Times, Noema, Delo in drugi. Njegovi modeli so
navdihnili znanstvenofantastično mladinsko knjigo in del razstave na
beneškem bienalu.