[SlovLit] Stopenjsko besedotvorje -- Gradnja velikega jezikovnega modela za slovenščino -- Čvrsnica in Pelješac -- Re: Tri piranide

[Miran Hladnik]

From: "Agata Tomažič" <agata.tomazic na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 10 Sep 2024 10:46:47 +0200
Subject: Stopenjsko besedotvorje - mednarodna konferenca od 17. do 20. septembra

Spoštovane in spoštovani! Med 17. in 20. septembrom bo v Atriju ZRC
potekala mednarodna konferenca, ki jo prirejajo Inštitut za slovenski
jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Institut “Jožef Stefan” in Filozofska
fakulteta Univerze v Mariboru, in sicer v okviru ARIS-projekta
Kombinatorika besedotvornih obrazil v slovenščini. Sklenila se bo z
zasedanjem Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem
komiteju. V treh dneh pred tem pa se bo v Atriju ZRC zvrstila vrsta
uglednih mednarodnih strokovnjakinj in strokovnjakov s področja
jezikoslovja, zlasti slavistike, in jezikovnih tehnologij. Prispevki
bodo med drugim obravnavali vlogo besedotvorja v slovarski strukturi
in v generativnem jezikovnem modelu, besedotvorje v znakovnem jeziku,
tvorbeni potencial tujk (germanizmov, anglicizmov), pomen besedotvorja
pri poučevanju slovenščine kot tujega jezika ter posebnosti
besedotvorja v (slovenskih) narečjih.

Kaj je besedotvorje in zakaj je tako pomembno? Besedotvorje je nauk o
tvorjenju in sestavi novih besed, kot nam pove že sam izraz, ki je
prav tako tvorjenka. Besedotvorje se podreja določenim zakonitostim,
ki so v različnih jezikih različne, pri čemer imajo v jezikih
posamezne jezikovne skupine, recimo slovanski, germanski, romanski
..., nekaj skupnih točk. Besedotvorje je v časih, ko se iz dneva v dan
pojavljajo potrebe po novih poimenovanjih za nove pojave, dogodke ali
tehnološke iznajdbe, zelo pomembno. Še zanimivost, ki jo je z nami
delil dr. Boris Kern, avtor knjige Stopenjsko besedotvorje. Na primeru
glagolov čutnega zaznavanja (Založba ZRC, 2017): besedotvorje je tudi
kazalnik, koliko je jezik živ. Če govorci_ke v njem zlahka tvorijo
nove izraze, pomeni, da se jeziku ni bati za obstoj.

V spremljevalnem programu bo velik poudarek na kulturnih vsebinah, na
odprtju konference, ki bo 17. 9. ob 9. uri, bodo nastopili Duo
Silence, Marina Martensson in Katarina Stegnar s točko Besede brez
državljanstva, napisano prav za to priložnost. V času konference bo v
Atriju tudi razstava akademske slikarke Milene Gregorčič Linije in
transparence 2.0.

Podrobnejši spored mednarodne konference je na tej povezavi:
https://komisija-za-besedotvorje.zrc-sazu.si

Še pojasnilo glede logotipa: listič ginka je v njem zato, ker to drevo
spada med najstarejše še živeče drevesne vrste, struktura žil na
lističu pa spominja na razvejanost besednih družin s skupnim
besedotvornim izhodiščem.

Vabljeni_e!

===

From: "Špela Arhar Holdt" <arhar.spela na gmail.com>
To: sdjt-l na ijs.si, slovlit na ijs.si
Date: Tue, 10 Sep 2024 14:10:23 +0200
Subject: Izzivi in dileme pri gradnji velikega jezikovnega modela za slovenščino

Spoštovani, vabimo vas na strokovno razpravo z naslovom Izzivi in
dileme pri gradnji velikega jezikovnega modela za slovenščino. Dogodek
bo potekal v ponedeljek, 16. septembra 2004, ob 14h na Fakulteti za
računalništvo in informatiko (Večna pot 113, Ljubljana) v predavalnici
22.

Dogodek je povezan s programom Prilagodljiva obdelava naravnega jezika
s pomočjo velikih jezikovnih modelov (PoVeJMo), ki ima za cilj
pripravo odprtega velikega jezikovnega modela za slovenščino. Razprava
bo osvetlila ključne dileme, s katerimi se srečujemo pri zbiranju
besedil za jezikovni model, in raziskala izzive z različnih perspektiv
– pravne, tehnične, etične in drugih.

Na razpravi sodelujejo strokovnjakinje in strokovnjaki različnih
področij: Maja Bogataj Jančič (ODIPI), Simon Krek (UL FRI), Marko
Milosavljević (UL FDV), Marko Robnik Šikonja (UL FRI), Ines Vodopivec
(NUK) in kot moderatorka Špela Arhar Holdt (UL FRI).

Veselimo se razprave o vprašanjih, ki bodo oblikovala prihodnost
slovenskega nacionalnega velikega jezikovnega modela, in vas prijazno
vabimo k udeležbi.

Prijazen pozdrav in lep dan,
Špela A. Holdt

===

https://slov.si/mh/galerije/galeri520/index.html -- "Uzalud heroji
povijest pišu, kad nađu se oni što istinu brišu." (potopisne slike s
komentarjem: https://sl.wikiversity.org/wiki/Komentarji_k_fotografijam#Stran_520_%C4%8Cvrsnica_in_Pelje%C5%A1ac%2C_10._septembra_2024)
-- miran

===

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V tor., 10. sep. 2024 ob 13:11
Subject: Popravek (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008434.html)

Skladno z Napoleonovim vzklikom pred egiptovskimi piramidami leta 1798
bi se naslov mojega zapisa Tri piranide pravilno glasil Tri piramide.
Obris treh piramid je sicer razviden iz razbora Sonetov nesreče,
podanega v mariborski Zori 106 na str. 154 in 158.

Vlado Nartnik