[SlovLit] Vesolje Gregorja Strniše -- Tri piranide -- Biggins in Smolnikar v Mekinjah

[Miran Hladnik]

Od: Matej Krajnc <krajnc75 na gmail.com>
Date: V sob., 7. sep. 2024 ob 11:33
Subject: Vesolje Gregorja Strniše v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna,
12. 9. 2024 ob 19.00

Pozno spomladi 2024 je v zbrki Litterae Slovenicae pri Društvu
slovenskih pisateljev izšel angleški prevod zbirke Vesolje Gregorja
Strniše. Pesmi je prevedla Nada Grošelj, spremni esej pa Jason Blake.
Knjigo je opremil Martin Ramoveš, premierno pa smo jo predstavili na
Dnevih knjige letos spomladi.

Ker imajo knjige svojo usodo, usodo vesolja pa, tako verjamemo, še
vedno lahko spreminjamo (tudi) s poezijo, vas vabimo na pogovor s
prevajalko Nado Grošelj. Z urednikom knjige Matejem Krajncem, ki je
spisal kratko spremno besedilo in uglasbil deset izbranih prevodov, se
bosta pogovarjala o poeziji, življenju, vesolju in še o čem. Vmes bo
moč slišati tudi nekaj uglasbitev, ki so izšle na posebnem glasbenem
albumu. Več o knjigi si lahko preberete tule
https://drustvo-dsp.us15.list-manage.com/track/click?u=25c7523de98112a3440ba06fb&id=5d4f8ecae0&e=129fcc3e00),
na tem naslovu (https://drustvo-dsp.us15.list-manage.com/track/click?u=25c7523de98112a3440ba06fb&id=a151250b35&e=129fcc3e00)
pa si lahko brezplačno naložite album z uglasbitvami.

Matej Krajnc (http://www.matejkrajnc.com)

===

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V ned., 8. sep. 2024 ob 17:26
Subject: Tri piranide

Valentin Vodnik niti ni bil edini, ki se mu je v pesniški spomin
globoko vtisnil Napoleonov pohod v afriško puščavo in njegov vzklik
pred piramidami 21. 7. 1798: Vojaki, 40 stoletij gleda na vas! In ko
je Vodnik 13 let pozneje napisal pesnitev Ilirija oživljena, je v njej
značilno razlikoval 1900 let predrimske, 700 let rimske in 1400 let
porimske dobe. Okroglo bi vse tri dobe dale 4000 let takole: 3 x 1333
let = 3999 let.

Vodniku pač ni bil neznan Apijanov zapis, da naj bi Ilirija dobila ime
po Polifemovem sinu Iliru. Kiklop Polifem naj bi imel z ženo Galatejo
tri predrimske sinove: Kelta, Ilira in Gala. Ti naj bi vsi prišli s
Sicilije ter vladali ljudstvom, pozneje po njih imenovanim Kelti,
Iliri in Gali.

Vodnik je v ilirski vpetosti med Galce in Grke videl obnovo
sredozemske zibelke, le da se je to podrlo že z Napoleonovim vdorom v
Rusijo leta 1812. To je zaznal France Prešeren najprej z omembo treh
piramid v Sonetih nesreče leta 1833 in nato z obrisom Triglava v
Sonetnem vencu leta 1834 ter v Kerstu pri Savici leta 1835. Ivan
Cankar pa je znameniti vzklik v pripovedki Kurent leta 1909 dopolnil v
somerni seštevek let preteklega stoletja: 1900 + 300 + 1900.

Vlado Nartnik

===

Od: <smolnikar_breda na t-2.net>
Date: V ned., 8. sep. 2024 ob 12:29
Subject: michael biggins z ameriskimi studenti intervju z bredo smolnikar

Spoštovani! Povabljena sem na intervju z ameriškimi študenti Univerze
Washington iz Seattla v sredo, 11. septembra ob 11.30, v bivšem
samostanu v Sloveniji v Mekinjah pri Kamniku. Prevajalec dr. Michael
Biggins je do zdaj prevedel tri moje knjige v angleščino in študentje
različnih smeri študija (rečeno mi je bilo, da jih bo z njim prišlo v
Slovenijo šestnajst) bodo vse te tri moje tekste v angleščini imeli
prebrane in jih bodo v debati z dr. Bigginsom in z mano pokomentirali.
Ker ne govorim angleško, ta krhek most, ki ločuje samotne ljudi od
ljudi, morda ne bo zdržal in bo samo od kvalitete prevodov dr.
Bigginsa odvisno, ali bodo ti mladi ljudje hoteli čez brv, ki nas
ločuje.

Gotovo ne bo nič narobe, če v ta zapuščeni nekdanji mekinjski samostan
tik pod vznožjem Kamniških planin pridete tudi vi. Prisrčno
povabljeni!

Prevodi mojih knjig s podpisom dr. Michaela Bigginsa v angleščini:
- A Lady: As Stob Was Dying
- A Lady: Stob Dead
- Breda Smolnikar: When the Birches Leaf Out Up There

Prevajalec dr. Michael Biggins (Slavic, Baltic and East European
studies librarian, Affiliate professor, Slavic languages and
literatures, University of Washington, Seattle WA) je dobitnik
slovenske Lavrinove plakete za prevajanje, slovenski častni konzul v
ZDA in Mehiki, dobitnik Trubarjevega priznanja, častni senator
Univerze v Ljubljani.

Breda Smolnikar, slovenska samozaložnica