[SlovLit] PROTI nižanju ravni mature iz učnih jezikov -- Polonica -- Jurij Derenikovič Apresjan (1930–2094) -- Iz Sarajeva

Tor Maj 28 11:13:14 CEST 2024

From: "Kozma Ahačič" <kozma.ahacic na zrc-sazu.si>
To: SlovLit
Date: Tue, 28 May 2024 09:05:37 +0200
Subject: Tiskovna konferenca PROTI nižanju ravni mature iz učnih
jezikov // petek ob 10.00

Spoštovane, spoštovani, v minulem letu je bilo veliko napisanega o
nujnosti krepitve bralne pismenosti. Zdaj se soočamo z nevarnostjo, da
situacijo zaradi nepremišljenosti še sistemsko poslabšamo. Zato vas
vabimo na tiskovno konferenco proti sistemskemu nižanju ravni
zahtevnosti učnih jezikov na splošni maturi in rušenju prizadevanj za
boljšo bralno pismenost. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje,
natančneje Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in
izobraževanja za obdobje 2023–2033 želi učne jezike na splošni maturi
izenačiti z vsemi drugimi predmeti, kar se nam zdi izredno
problematično. Pripomb jezikoslovne stroke doslej nikjer niso
upoštevali ali vsaj dali signala, da jih nameravajo.

Tiskovna konferenca bo v petek, 31. 5. 2024, ob 10.00 na Inštitutu za
slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, 1. nadstropje,
soba 106. O tematiki bodo kratko in jedrnato spregovorili:

- izr. prof. dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski
jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
- prof. dr. dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega inštituta
- izr. prof. dr. Matej Šekli, predsednik Državne predmetne komisije za
splošno maturo za slovenščino, profesor na Filozofski fakulteti
Univerze v Ljubljani
- dr. Špela Bregač, vodja Predmetne skupine za slovenščino, Zavod
Republike Slovenije za šolstvo
- akad. prof. dr. Andreja Žele, predsednica Komisije za slovenski
jezik pri SAZU, profesorica sodobnega slovenskega jezika na Filozofski
fakulteti Univerze v Ljubljani in ZRC SAZU, izredna članica SAZU;
- akad. prof. dr. Marko Jesenšek, Filozofska fakulteta Univerze v
Mariboru, redni član SAZU
- dr. Jožica Jožef Beg, predsednica Slavističnega društva Slovenije
- prof. dr. Vesna Mikolič, predsednica Odseka za slovenski jezik pri
Slovenski matici, predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije pri
Znanstveno-raziskovalnem središču Koper
- prof. dr. Boža Krakar Vogel, starosta didaktike slovenske
književnosti in poznavalka mature
Po potrebi se bodo oglasili tudi podporniki v imenu drugih inštitucij.

Kakšno je trenutno stanje? Učni jeziki v Republiki Sloveniji
(slovenščina, italijanščina in madžarščina) imajo že od samega začetka
maturitetnih preizkusov leta 1995 poseben položaj. Njihova najvišja
ocena prinaša kar 8 točk, torej toliko, kot jih imajo drugi
maturitetni predmeti na višji ravni. (Osnovna raven ima največ 5
točk.) To pomeni pomembno motivacijo za vse bodoče maturantke in
maturante. Poseben status učnih jezikov je za sodobno družbo v dobi
digitalne pismenosti in globalne večjezičnosti odločilen. Jezik kot
osnova komunikacije (in tudi osnova umetne inteligence) je s tem
postavljen dovolj v ospredje, da se tudi tistim mladim, ki bi ta
predmet morda prezrli, zdi vredno vlagati v njegovo znanje.

Kaj prinaša nov predlog? Raven zahtevnosti slovenščine na splošni
maturi bi lahko dijaki in dijakinje ustrezno znižali (z 8 na 5 točk),
ne da bi s tem škodovali svojemu skupnemu uspehu na maturi. To bi bil
glede na trenutni razvoj družbe navaden strel v lastno koleno. In
vzrok za tak predlog? Želja po čim večjem zbližanju splošne in
poklicne mature, ki so jo nekateri razumeli kot željo, da še dodatno
znižamo že tako znižane standarde znanja. Pobuda o slovenščini na
maturi na dveh ravneh je stara, a pred leti so jo zagovarjali s tem,
da bi bila višja raven takšne mature iz slovenščine še višja od
sedanje. Zdaj tega pretvarjanja ni več: cilj dveh ravni je prilaganje
mature tistim, ki »je ne bi zmogli«. Torej nižanje ravni ravni znanja.

Naša dosedanja interna opozorila znotraj strokovnih krogov so zaenkrat
naletela na gluha ušesa pri odločevalcih. Tudi soglasje k ohranitvi
ene ravni mature iz učnih jezikov kar 114 zunanjih ocenjevalcev
slovenščine, ki so bili prisotni na seminarju za zunanje ocenjevalce
slovenščine 13. 4. 2024 v Ljubljani, zaenkrat ni naletelo na ustrezen
odmev.

Predlagamo, da se predlog uvedbe dveh ravni zahtevnosti učnih jezikov
na splošni maturi umakne.

V imenu sodelujočih
izr. prof. dr. Kozma Ahačič (tel. 040 264 060),
predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

===

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V pet., 24. maj 2024 ob 21:58
Subject: Pikapolonica

En dan po Prešernovem dnevu goduje sveta Apolonija iz Aleksandrije.
Velja za priprošnjico zoper zobobol in v ljudski pesmi z naslovom
Sveta Polonica (SLP 143) nastopa takole:

Leži, leži ravno polje,
Ravno polje z ozko potjo.
Gresta po pot popotnika,
Popotnika po pot gresta.
Sreča jiju mlado dekle,
Spregovori jima tako:
"Zakaj vidva se jokata?"
"Zakaj bi se ne jokala,
Ker naj tako zobje bole."
"Doli pojta v cerkvico
H ljubi sveti Polonici,
Ji čisti ofer podajta!"
Doli gresta v cerkvico
H ljubi sveti Polonici,
Ji čisti ofer podasta.
Sreča jiju mlado dekle,
Spregovori jima tako:
"Zakaj vidva si žvižgata,
Še lepši si prepevata?"
"Zakaj bi si ne žvižgala,
Še lepši si prepevala,
Ker nama zdravje je dala
Ljuba sveta Polonica!"
Vsak, kdor Polonico časti,
Zdravje nazaj si zadobi.

Ljudsko ime Polonica vidno spominja na pikapolonico, skupna barva
svetnice in žuželke pa daje v ozki poti na začetku pesmi slutiti
kalinov most drugih Slovanov.

Vlado Nartnik

===

Od: Žele, Andreja <Andreja.Zele na ff.uni-lj.si>
Date: V sob., 25. maj 2024 ob 20:02
Subject: Jurij Derenikovič Apresjan (1930–2094)
[https://ru.wikipedia.org/wiki/Апресян, Юрий Дереникович]

12. maja letos je v 94. letu starosti umrl ruski jezikoslovec
svetovnega slovesa Jurij Derenikovič Apresjan (1930–2094), zaslužni
profesor in akademik.
Njegovo jezikoslovno delo sega na različna področja proučevanja
jezika, od teoretičnega do uporabnega jezikoslovja: od semantike in
sistemske leksikografije do računalniškega jezikoslovja in strojnega
prevajanja. Osrednja smer njegovega celotnega jezikoslovnega delovanja
pa je bila leksikalna semantika, iz katere je razvil teoretično
semantiko in skladenjsko semantiko, in slednja se je tri desetletja
pozneje omogočila še razvoj
konstrukcijske slovnice. V soavtorstvu s Igorjem Aleksandrovičem
Melčukom pa je razvil teorijo povezave smisla in teksta (Смысл ↔
Текст, Wien: Wiener Slawistischer Almanach, 1980). Veliko je deloval v
tujini, po Evropi in zlasti v Ameriki, vendar matično mesto njegovega
raziskovanja je bil Inštitut za ruski jezik Ruske akademije znanosti.
Objavil je 15 monografij, 12 slovarjev in čez 300 razprav. Nekaj
njegovih odmevnejših del je prevedenih v angleščino, francoščino,
japonščino, madžarščino, nemščino, poljščino, portugalščino in
španščino. Eno izmed njegovih  najodmevnejših del je zagotovo
Leksikalna semantika (Лексическая семантика (синонимические средства
языка, 1974, 1995), sledi še
Sistemska leksikografija (Systematic Lexicography, 2000), med
zgodnejšimi deli pa še Eksperimentalna študija semantike ruskega
glagola (Экспериментальное исследование семантики русского глагола,
1967). Med slovarji pa so si posebno mednarodno pozornost zaslužili
zlasti Aktivni slovar ruskega jezika (Активный словарь русского языка,
2014–2017), med drugimi pa še Razlagalno-kombinatorni slovar sodobnega
ruskega jezika: poskusi pomensko-skladenjskega opisa ruske leksike
(Толково-комбинаторный словарь современного русского языка: Опыты
семантико-синтаксического описания русской лексики, 1984) in Nov
razlagalni slovar sinonimov ruskega jezika (Новый объяснительный
словарь синонимов русского языка, 1997–2003).

Bil je član mnogih mednarodnih strokovnih združenj, jaz in moji kolegi
pa smo imeli čast z njim sodelovati v Komisiji za slovnično strukturo
slovanskih jezikov in v Komisiji za slovansko aspektologijo, ki
delujeta znotraj Mednarodnega slavističnega kongresa. Vsem nam je bila
velika čast strokovno sodelovati s takšnim eminentnim jezikoslovcem,
ki je bil skromen in topel človekom, kar navadno odlikuje velike
ljudi. Vsekakor bo v svojih delih
z nami živel še naprej.

===

Od: Pavel Ocepek <ocepek.pavel na gmail.com>
Date: V tor., 28. maj 2024 ob 10:50
Subject: Iz Sarajeva: Jezikoslovna in literarna potepanja IV. in V.

V okviru večletnega projekta Jezikoslovna in literarna potepanja IV.
je 17. aprila 2024 na lektoratu slovenskega jezika, ki deluje na
Oddelku za Slovanske jezike in književnosti na UNSA-FF v Sarajevu,
gostoval in se študentom, kolegom s fakultete in članom Slovenskega
društva Cankar Sarajevo predstavil doc. dr. Blaž Lukan (AGRFT UL), in
sicer s predavanjem Med tekstom in kontekstom: sodobno slovensko
gledališče ta hip. Predavanju, ki je bilo zelo dobro obiskano,
slušatelji navdušeni, je prisostvoval tudi namestnik veleposlanika RS
v BiH dr. Zvone Žigon. Projekt Jezikoslovna in literarna potepanja IV.
je finančno omogočila AGRFT UL, za kar se iskreno zahvaljujem.

V minulem tednu pa je lektorat obiskala red. prof. dr. Silvija
Borovnik (FF UM), ki je v torek, 21. maja, v okviru Jezikoslovnih in
literarnih potepanj V. študente, kolege s fakultete in člane
Slovenskega društva Cankar Sarajevo navdušila s predavanjem Žensko
avtorstvo v sodobni slovenski književnosti. Projekt Jezikoslovna in
literarna potepanja V. je finančno omogočil Center za slovenščino kot
drugi in tuji jezik (FF UL) ter Slovensko društvo Cankar Sarajevo, za
kar se iskreno zahvaljujem.

Jezikoslovna in literarna potepanja IV. in V. so tako zaobjela niz
dogodkov, ki na lektoratu potekajo ob študijskem procesu skozi celotno
akademsko leto.

Z dobrimi željami iz Sarajeva,
dr. Pavel Ocepek