[SlovLit] Zadovoljni Kranjec in Zdravljica -- Prevajalnik za brajico -- Neozaimki

[Miran Hladnik]

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V pon., 15. apr. 2024 ob 16:29
Subject: Zadovoljni Kranjec in Zdravljica

Med Zadovoljnim Kranjcem Valentina Vodnika in Zdravljico Franceta
Prešerna so pozornosti vredne podobnosti in razlike. Prva pesem obsega
šest osemvrstičnih kitic v amfibrahih na levi in druga pesem osem
sedemvrstičnih kitic v jambih ter dveh amfimakrih (– U –) za zožene
podobe kozarcev na desni:

U – UU – U                            U – U – U – U
U – UU – U                            U – U – U – U –
U – UU – U                            U – U – U – U
U – UU – U                            U – U – U – U –
U – UU – U                                – U –
U – UU –                                    – U –
U – UU – U                            U – U – U – U –
U – UU –

Prva kitica prve pesmi dodatno izstopa z igro prvih dveh črk abecede,
s ponovitvijo črke A (… iz straže … laške …) v zgornji polovici ter
ponovitvijo črke B (… beneškega … borja …) v spodnji polovici:

Od straže hervaške
Gor sonce mi pride
Pa v nograde laške
Za goro zaide;
Z beneškega morja
Jug čelo poti,
Od Štajerca borja
Me v znoju hladi.

Ponovitev črke A se dobesedno sklada z vodoravno potjo sonca,
ponovitev črke B pa se dobesedno sklada s poševnim pihanjem vetrov:

 B
                    /
A  –––– / –––– A
       /
B

V Zdravljici se vsebinska razmerja vseh osmih kitic nato prenesejo še
na dve črki tako, da dasta vodoravni začetek črke A – uvodno kitico,
vodoravni sklep črke – A pa sklepno kitico v obliki pete črke Z:

A –––––––––– B
             /
B                      C
            /
C                      D
            /
D –––––––––– A

S tem da se v črki Z nizajo tudi barve zastave po Prešernu in
Gregorčiču: bela, rudeča in modra.

Vlado Nartnik

===

https://liblouis.io/ -- LibLouis, odprtokodni večjezikovni prevajalnik
za brajico.

===

https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Slogovni_priro%C4%8Dnik/Spolna_identiteta
-- po zaslugi admistratorke Vere (Uporabnik:Pinky sl) je v slogovnem
priročniku slovenske Wikipedije precej sveže poglavje o spolni
identiteti, v njem pa poglavje o neozaimkih
(https://en.wikipedia.org/wiki/Neopronoun), ki jih slovenski slovar še
ne pozna.

"Materni jezik mi ni bil nikoli všeč, saj me je zmeraj preveč omejeval
-- ne samo v vsakdanjem izražanju, ampak tudi v izražanju svoje
(spolne) identitete. Raje uporabljam angleščino, tudi v vsakdanjem
pogovoru." (https://transakcija.si/wp-content/uploads/2021/11/Nebinarni-zin_2021.pdf)