[SlovLit] Stopenjska berila za slovenščino -- Re: Zakon o javni rabi slovenščine

[Miran Hladnik]

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Date: V tor., 5. mar. 2024 ob 18:08
Subject: LK, 11. marec 2024

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1240.
sestanek v ponedeljek, 11. marca 2024, ob 18:00 v predavalnici 325 v
3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavali bodo Matej Klemen
(Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), Magda Lojk (Filozofska
fakulteta, Univerza v Ljubljani; Filozofska fakulteta, Karlova
univerza v Pragi, Češka), Mateja Lutar (Filozofska fakulteta, Univerza
v Ljubljani). Tema predavanja: Stopenjska berila za slovenščino.

Stopenjska berila (angl. graded readers) so besedila, napisana oz.
prilagojena posebej za učence slovenščine kot drugega ali tujega
jezika. Označena so po stopnjah in usklajena z opisniki Skupnega
evropskega jezikovnega okvira (SEJO), da lahko bralci izberejo tista,
ki ustrezajo njihovemu jezikovnemu znanju. V besedilih se pojavljajo
zlasti besede in jezikovne strukture, ki jih učenci na določeni ravni
poznajo ter so jih že srečali pri pouku in v svojih učbenikih.
Predstavili bomo metodologijo priprave stopenjskih beril, ki jo na
Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik razvijamo od leta 2020,
in knjižice, ki so doslej izšle v zbirki Slovenščina po korakih:
Desetnica, Povodni mož, Lepa Vida (stopnja 2/A2), Martin Krpan
(stopnja 3/A2+), Kralj Matjaž, Erazem Predjamski (stopnja 3/A2+) in
Veronika Deseniška (stopnja 5/B1+).

Vabljeni tudi študentje.
Chikako Shigemori Bučar

===

Od: Tomaž Wraber <tomaz.wraber na guest.arnes.si>
Date: V sre., 6. mar. 2024 ob 00:06
Subject: RE: [SlovLit] Zakon o javni rabi slovenščine
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008301.html)

Še v časih FLRJ se je zgodilo, da smo dobili škatlico zdravil, v
katerih so bila navodila samo v cirilici. Nato se je stanje toliko
izboljšalo, da so bila sicer samo v srbohrvaščini, a vsaj v latinici.
Nato pa je izšel ustrezen predpis in prav kmalu so imela vsa zdravila
tudi besedilo v slovenščini. Ni dolgo trajalo, pa je to obveljalo tudi
za vse druge izdelke na tržišču.

Ne razumem, zakaj novela ZJRS določa, da naj bi imele nekatere
»elektronske naprave« tudi možnost uporabe slovenščine. Zakaj pa samo
»elektronske in zakaj samo nekatere naprave«? Kaj pa cela vrsta drugih
izdelkov? Prav tako ne vem zanesljivo, ali so tu mišljeni le različni
napisi na tej napravi, oz. na vanje vgrajenih zaslonih, ali pa gre
tudi za obvezno opremo s slovensko govorno sintezo in računalniško
prepoznavo slovenščine pri tistih napravah, ki imajo  možnost pasivne
ali aktivne zvočne uporabe, torej tega, da nam naprava nekaj sporoči v
zvoku, ali da ji lahko z govorom kaj ukažemo, oz. jo krmilimo.

Ali je npr. avto elektronska naprava? Kaj pa mikrovalovka, pralni
stroj, kuhinjska pečica, merilnik krvnega tlaka, termometer za
merjenje telesne temperature itd. itd.? So vse to »elektronske
naprave«? Najbrž ne! Pa vendar ni nobenega razumnega razloga, da
novela zakona (ki se zanesljivo nato ne bo spreminjal desetletje ali
več), ne bi določila, da morajo v primernem roku vse naprave in
izdelki na našem tržišču, ki omogočajo aktivno ali pasivno govorno
indikacijo, imeti tudi možnost uporabe kakovostne slovenske govorne
sinteze, oz. prepoznave govorjene slovenščine.

Vedno več je naprav, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju,
ki to možnost že imajo, in še več jih bo. Ali res ne znamo sprejeti
predpisa, ki bi predvidel zanesljiv razvoj vsaj za nekaj let, če že ne
desetletij vnaprej?

In čemu, oz. komu bo služil seznam, objavljen v Uradnem listu RS, če
pa vemo, da je na področju IKT razvoj bliskovit in da ta razvoj
(velikokrat - na srečo!) prodira tudi na vsa mogoča področja
tehnologij in dejavnosti? Še preden bo v Ul izšel, bo že zastarel!

Sam že desetletje lahko uporabljam računalnik le s pomočjo eBralca in
takih nas niti ni tako malo. Enako velja za pametne telefone. Slepi in
slabovidni tako kupujemo drage naprave, kjer nam ponujajo npr. uporabo
slovaške govorne sinteze (in pravijo: »Saj to je skoraj isto kot
slovenščina!«), namesto da bi država nedvoumno zavezala dobavitelje,
da na našem trgu zagotovijo le izdelke z vrhunsko slovensko govorno
sintezo, oz. prepoznavo slovenščine. In to seveda ne le dobaviteljev
elektronskih naprav.

O tem, da bi morala država zagotoviti tudi stalen razvoj in
vzdrževanje vrhunske slovenske govorne sinteze in prepoznavanje
slovenskega govora, tu niti ne bi izgubljal besed.

Seveda se nameravam udeležiti seje odbora za kulturo, na kateri bodo
obravnavali to novelo in povedati nekaj o teh in še podobnih težavah.
A vesel bi bil čim širše podpore vseh, saj ne gre le za nekaj slepih
ali slabovidnih, ampak tudi za sto tisoče starejših in navsezadnje za
vse govorce slovenščine.

Za vsa pojasnila sem na razpolago. Lep pozdrav vsem!
Tomaž Wraber