[SlovLit] Figurativna jezikovna raba v korpusih -- Feministični wikimaraton -- Re: Godec in Sukič -- Iz Sovretovega kabineta

[Miran Hladnik]

Od: Žitnik, Slavko <slavko.zitnik na fri.uni-lj.si>
Date: V čet., 22. feb. 2024 ob 10:20
Subject: [SDJT-L] Vabilo SDJT - Jota

Spoštovani, vabimo vas na predavanje JOTA, na katerem bo Špela
Antloga, mag. slov. predstavila svoje delo na področju figurativne
rabe jezika. Predavanje bo v četrtek, 29. februarja 2024 ob 16:15 v
predavalnici P21 na UL FRI (Večna pot 113, Ljubljana). Naslov
predavanja: Prepoznava in označevanje figurativne jezikovne rabe v
korpusih.

Povzetek predavanja: Figurativni jezik je v zadnjem desetletju
aktualna tema ne samo v jezikoslovju, ampak tudi pri nalogah
procesiranja naravnega jezika. Ob tem nastajajo korpusi, označeni za
različne oblike figurativnega jezika, ki so del vsakdanjega
sporazumevanja – metaforo, metonimijo, poosebitev, ironijo ipd.
Različne označevalne sheme naslavljajo izziv, kako v besedilu
prepoznati in razločevati med običajnimi, osnovnimi pomeni besed in
besednih zvez ter njihovimi izpeljanimi, figurativnimi pomeni, ki so
zahtevnejši za prepoznavo (in razumevanje) tako za človeka kot tudi za
stroje. Predstavljeni bodo primeri prepoznave in označevanja
figurativne jezikovne rabe v korpusih, izzivi pri označevanju ter
pomanjkljivosti pri prenosu označevalnih shem v druge jezike (na
primeru slovenskega korpusa KOMET 1.0, označenega za metaforično
rabljene besede).

O predavateljici: Špela Antloga je doktorska študentka in raziskovalka
na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v
Laboratoriju za digitalno procesiranje signalov. Raziskovalno se
ukvarja z uresničitvijo in vlogo metafore v besedilih. Sodeluje pri
projektu Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij za
slovenski jezik (https://mezzanine.um.si).

Lep pozdrav,
Slavko Žitnik

===

Od: Ana Cigon <anacigon na gmail.com>
Date: V čet., 22. feb. 2024 ob 08:25
Subject: Vabilo k sodelovanju na Feminističnem Wikimaratonu to soboto
24. 2. 2024

Pozdravljeni Miran, v okviru razstave Vedno na voljo in delavnice
Feministični WikiMaraton 2024 bomo to soboto ponovno polnile slovensko
Wikiedijo, tokrat z gesli o slovenskih umetnicah, ki razstvljajo na
tej razstavi (https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:V_%C5%BEivo/Feministi%C4%8Dni_WikiMaraton).
Zelo bi bile vesele, če se nam pridružite v živo ali virtualno in o
projektu obvestite morebitne zainteresirane. [...]

Seznam umetnic za katere zbiramo članke
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:V_%C5%BEivo/Feministi%C4%8Dni_WikiMaraton#Predlogi_za_vpis).
Vsaj naslednje (Marina Gržinič, Urban Belina, Jovita Pristovšek,
Simona Semenič, Jasmina Založnik) so povezane z literaturo.

Feministični WikiMaraton 2024 bo potekal to soboto 24.2.2024 med 12.00
in 17.00 v Avditoriju Moderne galerije v Ljubljani.

Lep dan,
Ana Čigon

===

From: Katja Cingerle <katkacingerle7 na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 22 Feb 2024 12:37:43 +0100
Subject: Dekle in Bratušek/Bratuškova (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008286.html)

Spoštovana ga. Kržišnik. Veseli me, da ste se odzvali. Dekle ima res v
SSKJ in SP tudi (!) možnost ženskega spola (ni pa naveden noben primer
z ženskim spolom). To morda nakazuje, da bo prej dekle postalo ženski
spol, kot bo punca izgubila pogovorni kvalifikator.

Bi možnost ženskega spola pojasnila povedi, ko je dekle enkrat
srednji, drugič ženski spol? Npr.: Dekle se je nasmehnilo, fant pa jo
je prijel za roko. Ali pa je mogoče zapisati tudi: Dekle se je
nasmehnila? Bi to lahko neupravičeno imeli za napako? Najlepša hvala
za mnenja.

Glede Bratušek/Bratuškove pa ena zanimivost. Ko je bila premierka, se
je njen priimek seveda pogosto uporabljal, zato naj bi bil med
lektorji nacionalne televizije sprejet dogovor o pisanju moške oblike
priimka. Ampak! Zdaj ta isti medij piše Sukič in Godec, uide pa jim
Bratuškova. Doslednosti torej (še) ni.

Lep pozdrav,
Katja Cingerle

===

From: DSKP <dskp na dskp-drustvo.si>
To: SlovLit  <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 22 Feb 2024 11:49:26 +0000
Subject: Februarska rezidentka v Sovretovem kabinetu – Māra Gredzena

Māra Gredzena, naša prva letošnja rezidentka v Sovretovem kabinetu na
Dolu pri Hrastniku, prihaja iz Latvije in je prevajalka in tolmačka iz
angleščine, nemščine, slovenščine in danščine. Na Tehnični univerzi v
Rigi je diplomirala iz tehničnega prevajanja, na Latvijski univerzi pa
magistrirala iz konferenčnega tolmačenja. Svoje jezikovno znanje redno
izpopolnjuje na prevajalskih seminarjih – je tudi večkratna udeleženka
Mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti – pa tudi
na rezidencah in prevajalskih delavnicah. Doslej je iz slovenščine
prevedla več del za otroke pisateljice Jane Bauer (Kako objeti ježa,
Groznovilca v Hudi Hosti ter Groznovilca in Divja zima), pravljico
Skuhaj mi pravljico! Majde Koren, slikanico Tukaj blizu živi deklica
Ide Mlakar Črnič, deli za otroke Alica v nori deželi in Poglej skozi
okno Evalda Flisarja, roman za mladostnike Kit na plaži Vinka
Möderndorferja, slikanico Čudežni prstan Petra Svetine in antologijo
Obrazi slovenske in latvijske LGBT literature. V času rezidenčnega
bivanja se bo ukvarjala s prevodom romana Sto let slepote Romana
Rozine, nagrajenega s kresnikom leta 2021, in romanom Na zlati obali
Evalda Flisarja. Čas v Sloveniji bo izkoristila tudi za srečanje z
avtorji in slovenskimi založniki.