[SlovLit] Godec in Sukič -- Upravljanje avtorskih pravic -- Re: Ob dnevu maternega jezika -- Lojze Krakar 98

[Miran Hladnik]

Od: Kržišnik, Erika <Erika.Krzisnik na ff.uni-lj.si>
Date: V tor., 20. feb. 2024 ob 15:39
Subject: [Re: Godec in Sukič
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008284.html)]

Pozdravljen, Miran, tole široko, bolj ali manj normativistično
razpravljanje o obliki ženskega priimka v določenih rabah je sicer
razmisleka vredno (mene predvsem zanima, kako bo šlo v »normalni« rabi
dalje), ampak ugotavljati, da se je »slovnica« spremenila od
Bratuškove/Bratušek(?) do Goloba, je pa malo huda, nobena sistemska
stvar (med drugimi sistemi je v bistvu to tudi slovnica) se sama od
sebe ne spremeni tako iznenada in iz nič. Res pa se je začela v
besedilih pojavljati raba ženskega priimka brez svojilne oblike tudi
takrat, ko bi to preprečilo dvoumnost. A za zdaj je taka raba še vedno
opazna (=zaznamovana), torej bolj izjema kot pravilo, sicer se o njej
ne bi debatiralo. Ob tem bi rada opozorila na dve stvari, ki sem ju
opazila v tej debati. V enem od tekstov se oblika Pogorelčin (namesto
oblike Pogorelčeva ali ob njej) navaja kot možna svojilna oblika za
Pogorelec. Pa to seveda ni to, ampak je tvorba iz Pogorelka, kakor smo
Bredo Pogorelec študentje pogosto imenovali, seveda samo med seboj.
Drugo je debata o slovničnem spolu samostalnika dekle – v Franu lahko
preverite: tudi ženski spol, poleg srednjega, je temu samostalniku
pripisan ne le v SSKJ in SP, temveč že konec 19. stoletja v
Pleteršnikovem slovarju (»tudi f« z navedbo citata »moja dekle« iz
ljudske pesmi). Lp, Erika

---

Pravkar sem preveril svoje jezikovno obnašanje. Na splet
(https://sl.wikiversity.org/wiki/Kako_re%C5%A1iti_civilizacijo) sem
postavljal spis Matjaža Hanžka z naslovom Javno vprašanje ministrici
za zunanje in evropske zadeve Tanji Fajon. Naslov sem moral za potrebe
čim krajšega imena datoteke skrajšati in brez kakega tehtanja se je
rodila datoteka https://slov.si/doc/hanzek_pismo_fajonovi.docx .
Žensko obliko priimka bi izbral tudi, če bi šlo za Švarc Pipanovo, ki
pa jo cenim :) -- miran

===

From: Barbara Pregelj <barbara.pregelj na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 20 Feb 2024 15:28:17 +0100
Subject: Brezplačno izobraževanje s področja upravljanja avtorskih pravic

Na založbi Malinc vas vljudno vabimo, da se nam pridružite na
brezplačnem spletnem usposabljanju o Upravljanju prodaje avtorskih
pravic. Izobraževanje poteka vodeno neodvisno učenje, večinoma v
angleščini in je del projekta LIT-UP, ki ga podpira Ustvarjalna
Evropa.

Tretji modul se pričenja 1. marca, zato avtorice in avtorje,
prevajalke in prevajalce, ilustratorke in ilustratorje vabimo, da se
na izobraževanje prijavite tukaj:
https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSd5zThoEHunVLJPMyGJe1hYt5ADk4M2IYexAcSB1we_Blfytw/viewform

Za udeleženke in udeležence izobraževanja smo pripravili veliko
različnih gradiv: člankov, vzorcev pogodb ter dragocenih nasvetov
izkušenih avtorjev, agentov, ilustratorjev, prevajalcev in urednikov,
pogosta vprašanja in okroglo miza o vplivu novih tehnologij na
avtorske pravice. Pomemben del modula so tudi tri delavnice v živo, ki
bodo potekale preko platforme ZOOM. Delavnice bodo potekale v četrtek,
14. marca, ponedeljek, 18. marca in v sredo, 20. marca. Vodili jih
bodo Petra C. Hardt, Lawrence Schimel in Renata Zamida. ZOOM povezavo
do delavnice bodo udeleženci prejeli po prijavi in nekaj dni pred
delavnico. Doslej smo pripravili izobraževalne s področja priprave na
mednarodne in domače knjižne sejme in organizacije promocijskih
dogodkov. Oba modula sta prosto dostopna in si ju boste po prijavi
lahko ogledali. Vabljeni!

===

Od: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: V tor., 20. feb. 2024 ob 23:50
Subject: pestro v prihodnjih dneh

[...] Vinko Ošlak s Koroške nas sicer opozarja »V latinščini imamo
vendar dva pojma: lingua materna (maternji jezik) in sermo patrius
(očetni jezik)« [...]

V četrtek, 22. 2. 2024 ob 17.55 bodo na TV SLO 2 ponovno prikazali
55-minutni dokumentarni film režiserja Valentina Pečenka iz leta 2015
Doberdob: Ungaretti – Voranc. Ob vizualizaciji odlomkov iz romana
Doberdob Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca in s prepletom poezije
italijanskega pesnika Giuseppeja Ungarettija tržaški profesor Miran
Košuta »razkriva človeško tragiko Doberdoba ter usode avstro-ogrskih
vojakov, zlasti slovenskih« na soški fronti prve svetovne vojne.

V četrtek, 22. 2. 2024 ob 21.15 bodo na TV SLO 1 premierno prikazali
60-minutni dokumentarni film režiserja Dušana Moravca Tržaške
prikazni. O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča. Po
TV-napovedniku gre za »retrospektivo literarnih del Dušana Jelinčiča
in hkrati večplasten portret njegove osebnosti. Prikaže ga kot
intelektualca, pisatelja z zavidljivo bibliografijo, alpinista,
novinarja, zavednega tržaškega Slovenca. … V filmu spregovorijo: Rafko
Dolhar, Viki Grošelj, Ivo Jevnikar, Nives Meroui, Romano Benet,
Tatjana Rojc, Paolo Rumiz, Maja Smodlak, Igor Škamperle in Marta
Verginella.« [...]

===

From: "Andraž Gombač" <andraz.gombac19 na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 21 Feb 2024 08:37:44 +0100
Subject: Pred 98 leti se je rodil Lojze Krakar
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Lojze_Krakar]

Pred 98 leti se je v Semiču rodil Lojze Krakar (1926–1995). Ob njegovi
smrti je pesniški tovariš Ciril Zlobec zapisal: »Usodno ga je
zaznamovalo dvoje: otroštvo in mladost, ki sta pri njem, tudi zaradi
zunanjih razmer, negacija drug drugega.« Otroštvo je preživel v
idilični Beli krajini, mladost pa v italijanskih zaporih (Koper,
Perugia) in nacističnih taboriščih smrti Dachau in Buchenwald, kjer se
je »smrt utrudila do smrti«. Po vojni se je uveljavil kot pesnik,
slavist, novinar, urednik, življenje ga je vodilo v Varšavo,
Frankfurt, Zadar … Še zmeraj nas vabi med iskalce biserov in v njegovi
poeziji je vseskozi odprta

KOLODVORSKA RESTAVRACIJA

Tukaj je zadnja postaja Ljubljane,
kadar prehodiš vsa pota noči,
tu srečaš v bratskem objemu pijane
cipe, poete in zgledne meščane,
tu kot v peklu ob tej uri so zbrane
duše zgubljenih ljudi.

Sredi med njimi kot angel se v belem
suče natakar zaspanih oči,
v kotu pri mizi z obrazom zbledelim
truden in zmučen pijanec čemi,
zraven se cipa gre s starcem debelim
srečno zaljubljenko ... lačnih oči
gleda jo mladi popotnik, željan
belih teh prsi – in vina pijan.

V kotu spi Čargo. Ob njem se prepira
družba poetov že od včeraj zvečer;
eden, naslonjen na mizo, študira,
kaj je to pravzaprav čas in vsemir,
drugi na skrivaj po žepih nabira
ficke poslednje za golaž in pir.

Vsi smo tu pravzaprav strašni berači,
brez idealov, žena in boga,
večni bohemi in večni nergači,
žejni življenja in lačni srca.
Pa se zato ob tej uri, ko vlaki
znova odhajajo vsak svojo pot,
semkaj napotimo sanjat o vlaku,
ki bo popeljal nas daleč od tod.

Jutro šumi po zbujenem peronu,
dan je – ljudje spet na delo gredo.
Mi tu kot v temnem živinskem vagonu
bolni jetniki v neznano gremo.
Psuje čistilka nas, psuje natakar,
ven nas pometajo skupaj s smetmi –
koga kaj briga, zakaj tale Krakar
v uri tej čudni še tukaj čemi!

Koga kaj briga: ljudi ne, ne vlakov.
Vlaki vriskaje gredo svojo pot.
Kaj mar ljudem za zgubljene bedake,
ki ne vedo več ne kam in ne kod.
Mi več nikamor od tod ne vemo,
ko da naš vlak več nikamor ne pelje,
nas le morda kdaj na tračnicah zmelje
trudne do smrti življenja kolo.