[SlovLit] Razpis za Celovec -- Re: Ali smo res tako negativni? -- Na Kettejev rojstni dan

[Miran Hladnik]

Od: Svetina, Peter <Peter.Svetina na aau.at>
Date: V čet., 18. jan. 2024 ob 14:32
Subject: Stellenausschreibung Senior Scientist mit Doktorat (Institut
für Slawistik) - AAU Klagenfurt

Dragi Miran, prepošiljam ti razpis prostega delovnega mesta za Senior
Scientist z doktoratom na slavistiki celovške univerze pa te prosim,
če ga lahko (ali pa vsaj link k razpisu) objaviš v SlovLitu. [...]

"Wir möchten Sie auf folgende Ausschreibung
(https://jobs.aau.at/job/senior-scientist-mit-doktorat-w-m-d-17/)
aufmerksam machen.
Senior Scientist mit Doktorat (w/m/d)
Institut für Slawistik, Wissenschaftliches Universitätspersonal  | Vollzeit
Bewerbungsfrist:  7. Februar 2024 [...]"

===

From: "Tatjana Marušič" <tamarusic na yahoo.com>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 17 Jan 2024 11:32:14 +0000 (UTC)
Subject: [Ali smo res tako negativni? (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008252.html)]

Mislim, da je razlika med negativnim in negativističnim. Ali se motim?
 LP Tatjana Marušič

---

Od: Osolnik, Vladimir <Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si>
Date: V čet., 18. jan. 2024 ob 23:05
Subject: RE: [SlovLit] Ali smo res tako negativni [...]

Dragi Miran, k tem poglobljenim razmišljanjem o mračni percepciji
človeškega življenja v naši književnosti bi dodal še eno pomisel:
krščanski misleci so iz Aristotelove zapuščine oz. Tehne Retorike
(prevod obsega tri knjige) izbrali samo kratko poglavje o poetiki, ki
obsega 26 strani: v prevodih in ponatisih v Evropi so jih objavili
samo 25, ker so pri opisu katarze, ki je smisel logosa in eposa
(smisla in besede), ustvarjanja in umetnosti (itd.) namenoma opustili
veselje in smeh. Profesor in akademik Kajetan Gantar, ki je bil v
stiku s profesorjem Petrovskim iz Makedonije, odličnim poznavalcem
grške antike in Aristotelovih rokopisov, katere je v Skopju v celoti
objavil in komentiral, je to vedel in je poudarjal, da plemenito
katarzo - katere viden znak so solze - lahko povzročijo oz. izzovejo
(ob tragiki) tudi radostna čustva, torej veselje in smeh, vedno
prikazovani v grških komedijah.

Obe obliki kultne dramatike, komedija in tragedija, solze sreče in
solze žalosti v katarzi, sta bili v antiki, kot sploh v življenju,
enakovredni, vendar je srednjeveško krščanstvo skozi kult smrti kot
vodilne ideje svoje ideologije ohranilo samo tragiko v tragedijah in
dramah oz. v življenju. Tako smo nevede postali sužnji (načrtne?)
zmote in povsem nezavedno sprejeli kult trpljenja ter z njim tudi
slovstvo, v katerem se popisuje nesreča in smrt, odriva/zanemarja pa
veselje, sreča, smeh, igrivost, humor, ki ga je prav toliko na svetu
kot žalosti. (O tem je pisal tudi Umberto Eco, vendar je v filmu Ime
rože bistvo spisov zakrila fascinantna kriminalna zgodba).

V drugih civilizacijah tega enoplastnega videnja človeške usode ni.
Morda lahko vseeno kaj spremenimo?

Lp
mirko

===

From: "Andraž Gombač" <andraz.gombac19 na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Fri, 19 Jan 2024 09:08:35 +0100
Subject: ZA DANES: Na Kettejev rojstni dan
[https://sl.wikipedia.org/wiki/19._januar]

Škarjice hrustalke,
po rumeni mizi bežite,
jopico mi urežite!

Vse najboljše, Dragotin Kette (1876–1899)! Ob dveh različicah
pravljice Šivilja in škarjice – obe je ilustrirala Jelka Reichman – in
več izborih poezije hranim še nekaj zanimivega. Med vstopnicami
izstopa tale za koncert Dragotina Ketteja in njegovega benda Novi
akordi na premskem gradu. No ja, piše "za ureditev Kettejeve sobe in
za njegov kip v Ilirski Bistrici". Takole sta mi ob 140. obletnici o
pesniku pripovedovala Silvo Fatur (zdaj hodimo na senčni grob njegov
... le spavaj, spavaj, dragi Silvo) in njegova mlada slovenistična
kolegica dr. Urška Perenič, domačinka s Prema. Povezava do članka, ki
je pred osmimi leti jako lepo odmeval, zlasti po zaslugi Šivilje in
škarjic ... in seveda hita Na trgu:
https://primorske.svet24.si/novice/kultura/radoziv-do-smrti

Pa še dodatek [https://sl.wikisource.org/wiki/A_tebi,_poet]:

A TEBI, POET

A tebi, poet, bodi geslo:
Resnica! Pač kaže narava jo čutna,
a vendar k nji ravno je veslo
le misel slučajna, nadzemska, minutna.

Ti sam ne veš, kaj jo prineslo,
prešine te hkrati kot Platona, Njutna;
obdrži jo! Ah, če si teslo,
izgine, zbeži ti kot noga košutna.

Le poj, če od zgoraj ti dano,
in reci: Drugovi, jaz vem za resnico,
le pojdite verno za mano!

Če ni, pa ne toži z nirvano!
Kako li boš videl visoko zvezdíco
skoz steklo prozorno, a z motno zenico? ...