[SlovLit] Ali smo res tako negativni + anekdotarstvo -- Merilo v DH -- Domačnost v romanu 19. stoletja -- Jezikoslovni kolokvij v Novi Gorici

[Miran Hladnik]

From: "Urh Ferlež  ツ ☼" <ferlez.urh na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 16 Jan 2024 22:36:54 +0100
Subject: Ali smo res tako negativni + anekdotarstvo (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008250.html)

Spoštovani vsi, hvala vam za vaše odzive, debata se je izkazala za
smiselno in zanimivo. Hja, morda Miran ni brcnil tako mimo s hipotezo,
da želimo vso književnost s "happy endom" označiti za kič. Zanimivo,
morda kot simptom našega razmišljanja, se mi zdi, da sta tako Barbara
kot Mateja omenili Cankarja, ki je očitno sinonim za depresijo ...
Ivan, mati, krivda, travma, psihoanaliza, kava. Cankarjevih del je na
seznamu 6, za poklicno maturo je dovolj naštudirati tri. Pa ostalih 75
del? Nikakor ne mislim, da bi morali pri naslednjem popravku izbora
preštevati pozitivna ali negativna dela. Niti ne mislim, da smo
Slovenci ali slovenisti posebno negativni ljudje, moje vprašanje je
šlo predvsem v smer, kako utemeljiti takšen izbor del. Ker obstajajo
tudi enakovredna "pozitivna" dela, kajne?

Moram pa se odzvati še na Matejino omembo "anekdotarstva". Učbenik, ki
ga uporabljamo, ima pravzaprav za vsakega avtorja zraven vsaj eno
anekdoto iz Krušnikovega Smeha stoletij. Profesorica Božena Orožen,
skozi katere delo se trenutno prebijam, je o približanju protestantske
književnosti učencem zapisala: "(...) poleg bistvenih, idejnih,
socioloških in literarnih elementov poiščemo drobne zanimivosti, ki
sicer nikakor niso nujne, a dijake pritegnejo." Dati torej na
negativnost obliže anekdot iz avtorjevih življenj? No, na francoščini
smo najraje hodili k profesorici književnosti, katere predavanja so
bila zakladnica anekdot ... Je torej odgovor moji dijakinji "happy
end" v umetnosti je kič, književnost je taka, ker je tako avtor
razrešil travmo, Saloma sicer poljublja glavo, Wilde pa je bil
posrečen gizdalin, ki je ob potovanju v ZDA na carini izjavil, da ima
za prijavit le svoj izjemni talent (če vprašam bolj provokativno,
hočemo, da si zapomnijo pozitivno, anekdotično plat, ali estetsko, a
depresivno?).

[Urh]

---

Naj dodam še izkušnjo, da so za literaturo negativni in problematični
junaki zanimivejši od zglednih. Zgledni so dolgočasni, dolgčas pa je
najhujša literarna hiba. Zato celo v kmečki povesti, ki je bila v
opazni meri žanr konservativnih piscev, prevladujejo liki negativnih
žensk nad pozitivnimi: "izrazito slabih žená je enajst proti eni
izrazito dobri ali proti le petim slabim možem [...] prednjačita
seveda tradicionalno zla lika tašče in mačehe"
(http://lit.ijs.si/skp4.html#izcesa). Če je funkcija literature
fiktivno (to je neboleče) preizkušanje alternativnih življenjskih
možnosti (sposobnost prilagajanja alternativam in s tem večja
trdoživost naj bi bila prednost zahodne civilizacije), brez
problematičnih junakov, ki jim pogosto spodleti, ne bo šlo. Merila za
"normalno" oziroma sprejemljivo mero problematičnosti pa nimamo, ne v
literaturi ne v življenju. -- miran

===

https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/9783111317779/html#contents
-- Zoomland: Exploring Scale in Digital History and Humanities. Ur.
Florentina Armaselu in Andreas Fickers. University of Luxembourg
(Studies in Digital History and Hermeneutics, 7). 2024 (prosto
dostopna knjiga o merilu v digitalni humanistiki).

===

https://docs.google.com/presentation/d/1n-eMQ6QF-d5uwNs5T9m51hgivsAy5lF_6hmszr0mgXU/edit#slide=id.p
-- Alex Sherman, Svenja Guhr, Jessica Monaco, Matt Warner, Annie K.
Lamar, Mark Algee-Hewitt: A Home without a “House”: Modeling Domestic
Space in Nineteenth-Century British Fiction. Prosojnice za predavanje
o domačnosti v britanskem romanu 19. stoletja v stanfordskem
literarnem laboratoriju.

===

From: "Maruša Brežnik" <marusa.breznik na ung.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 16 Jan 2024 17:52:02 +0100
Subject: Jezik & Linguistics Colloquium: Boban Arsenijević (18.
januarja ob 13:15)

Pozdravljeni, vabimo vas, da se nam v četrtek, 18. januarja 2024, ob
13.15 uri pridružite na predavanju The size of complements and the
height of finiteness: an analysis based on Torlakian Serbo-Croatian
complementizer-less constructions, ki bo potekalo v okviru cikla Jezik
& Linguistics Colloquia. Predaval nam bo Boban Arsenijević z Univerze
v Gradcu. Predavanje, povzetek katerega najdete v nadaljevanju, bo
potekalo v predavalnici P5, sledite pa mu lahko tudi na Zoomu
(https://ungsi.zoom.us/j/63750587041).

Lep pozdrav,
Maruša Brežnik (v imenu Centra za kognitivne znanosti jezika UNG)

Povzetek: "Based on the Standard and Torlakian Serbo-Croatian (SC)
dialects, in particular the complementizer-less verbal complements in
the latter (Sobolev 2004), I show that da-complements in SC cannot be
smaller than the AspP and develop an analysis for verb agreement in
each of Todorović & Wurmbrand (2020) and Wurmbrand et al. (2020)’s
three types of finite complements matching the CP, the TP and the VP.
I argue that da takes a predicate over situations and abstracts an
ordering source. It can thus be generated in any of the projections
which otherwise provide such ordering sources, in particular AspP,
EpistP, EvidP and ForceP. The embedded clause is then a predicate over
ordering sources and acts as a modifier of a verb expressing an
ordering source: a temporal one in AspP, epistemic in EpistP,
evidential in EvidP or speech-act-related in ForceP. When da is
derived in AspP, the complement verb must be in the present – the
barest verb form in SC, and cannot have an own subject, because these
are specified in AspP or higher. Contra Wurmbrand and colleagues, da
cannot be generated below AspP, as there no ordering source is
supplied. VP complements hence lack a functional projection and cannot
be spelled out on their own. They thus have access to the selecting
verb and agree with it directly in phi-features. The relativizing
capacity of da is represented in syntax as an uninterpretable
finiteness feature, which probes up and agrees with the closest topic
situation – the one specified in the matrix AspP. Thus, da always
underlyingly carries the finiteness values of the matrix verb – its
person, number and gender. When the complement is larger than AspP,
its verb has own specification of these features, acquired by
agreement with AspP or other projection in which it is specified. When
the complement is AspP, the probe instead finds da there, and inherits
the features of the matrix verb  (cf. Zagona 2014).

References: Sobolev, A. 2004. On the areal distribution of syntactic
properties in the languages of the Balkans. In O. Tomić (ed.), Balkan
Syntax and Semantics. 59-100. Amsterdam: Benjamins. Todorović,
N./Wurmbrand, S. 2020. Finiteness across domains. In: T.
Radeva-Bork/P. Kosta (eds), Current Developments in Slavic
Linguistics. Twenty Years After. Frankfurt/Main: Peter Lang, 47 –66.
Wurmbrand, S./I. Kovač, M./Lohninger, C./Pajančič/N. Todorović. 2020.
Finiteness in South Slavic complement clauses: Evidence for an
Implicational Finiteness Universal. Linguistica 60(1). 119–137."