[SlovLit] 20 let od smrti Rudija Šeliga -- Dotajčati -- Smučarski slovar -- Re: Žirovski slovar -- Knjige FF

[Miran Hladnik]

https://mailchi.mp/0512aa575ffe/vabilo-na-dogodek-ob-20-obletnici-smrti-rudija-eliga-382708?e=124a1a93de
-- Društvo slovenskih pisateljev in Beletrina vljudno vabita na
dogodek ob 20. obletnici smrti Rudija Šeliga. Obletnico smrti avtorja
Rudija Šeliga bomo počastili z dogodkom v prostorih Društva slovenskih
pisateljev (Tomšičeva 12 v Ljubljani) v ponedeljek, 22. januarja 2024,
ob 18. uri. [...] Zbrane bosta nagovorila predsednik Društva
slovenskih pisateljev Dušan Merc in direktor Beletrine Mitja Čander.
Slednji bo moderiral tudi pogovor s tremi gosti – Aleksandrom Zornom,
ki je za novo izdajo pripravil izbor in spremno besedo, avtorjevim
sinom Alešem Šeligo, ki je tudi ustanovitelj in predsednik Fundacije
Rudi Šeligo, ter komparativistom in francistom Jaroslavom Skrušnýjem,
poznavalcem Šeligovih del. Kot interpretka bo na dogodku nastopila
igralka Nataša Barbara Gračner, ki je igrala glavno vlogo Agate v
filmu Triptih Agate Schwarzkobler (1997, režiser Matjaž Klopčič),
posnetem po Šeligovem istoimenskem romanu.

===

Dotajčati 'razložiti ali dopovedati (komu kaj)'. Beseda je v pravopisu
(https://fran.si/iskanje?View=1&Query=dotaj%C4%8Dati) označena kot
neknjižna, Peter Weiss jo je razložil tudi v Zadrečkem narečnem
slovarju (https://fran.si/Search/File2?dictionaryId=195&Name=zadrecki%20177.pdf).
Na besedo dotajčati sem se spomnil v Brodeh na vožnji mimo gostilne
Deutscher Peter, ki se ji je nekoč reklo Dajčpeter
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Brodi): dopovedovati oz. pojasnjevati
je bilo včasih očitno potrebno Nemcem. Brez predpone (tajčati) najdemo
besedo v časopisih od 1862 dalje
(https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dtaj%C4%8Dati%40OR%40fts%3dtaj%C4%8Dati%27%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25),
uporabljal jo je npr. Janez Trdina za nemško govorjenje oziroma
nemškutarjenje ("bova tajčala, da se bo vse kadilo"), Jožica Škofic jo
je vključila v kroparski slovar
(https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVAX3PJI), sicer pa je ne
uporabljamo več. -- miran

===

From: Knjigarna AZIL <knjigarna.azil na gmail.com>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 12 Jan 2024 10:47:53 +0000
Subject: Knjiga meseca januarja 2024 Slovenski smučarski slovar
(https://mailchi.mp/e347347d1d78/s-knjigo-v-akcijo-5438866)

Drugo sezono mesečnih bralnih priporočil pri Založbi ZRC letnemu času
primerno zaganjamo s Slovenskim smučarskim slovarjem
(https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/slovenski-smucarski-slovar)
(ur. Ljudmila Bokal). Razlagalni slovar smučarskega izrazja z
angleškimi in nemškimi ustreznicami zajema tako sodobne smučarske
termine kot tudi izraze iz smučarske preteklosti – bogati slovenski
smučarski tradiciji namreč pritiče ravno tako bogato izrazje.

Slovenski smučarski slovar je skupno delo sodelavcev Sekcije za
terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC
SAZU in skupine priznanih poznavalcev posameznih disciplin. Obsega
6584 izrazov, zbranih iz različnih virov – predlogi smučarskih
terminologov so dopolnjeni z izrazi iz literature, žive rabe, osebnega
poznavanja in s spletnih strani. Slovar dopolnjuje tudi bogato
fotografsko in drugo slikovno gradivo – med gesli se po smučarskih
strminah denimo poženejo Musterjevi stripovski junaki Zvitorepec,
Trdonja in Lakotnik.

»Človek je bitje svojega okolja, svoje vsakokratne vpetosti v
prostorske danosti, ki mu jih določajo kraji bivanja. Ti nezavedno
segajo v njegove duševne globine in mu krojijo ravnanje,« uvodoma
pojasnjujejo snovalci Slovarja. Pomislite na to, ko si naslednjič
nadenete smuči, deske, deščice, dilce, dile, drsače, lesene cokle,
smuče, snežke. Pri Založbi ZRC predlagamo, da se pred tem pomudite še
v knjigarni Azil, kjer si lahko svoj izvod Slovenskega smučarskega
slovarja do konca meseca priskrbite s 50-odstotnim popustom, znižanje
pa ta čas velja tudi v naši spletni knjigarni. Vabljeni!

===

From: Toncka Stanonik <toncka.stanonik na siol.net>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 12 Jan 2024 17:43:25 +0100
Subject: Žirovski slovar (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008235.html)

Bralkam in bralcem SlovLita dodatno sporočamo, da je lani tik pred
božičem izšel 392 strani obsegajoč Žirovski slovar, katerega glavna
avtorica in urednica je Ljudmila Bokal, ob njej pa se je zvrstilo še
več sodelavcev, zaslužnih za  strokovno dovršeno podobo slovarja, ki
je tudi neke vrste priročnik, model za morebitne slovarje drugih
govorov: ddr. Marija Stanonik, dr. Vera Smole, jezikoslovec in
slovaropisec Jakob Müller, slovenistka Bojana Batič, Martin Eniko
(naveden kot soavtor), nabiralci gradiva, bralci in usklajevalci že
urejenega besedila, avtorji risb in fotografij idr. Slovar vsebinsko
zajema tri sklope, osrednjega (drugega) sestavljajo slovarski sestavki
s 3247 iztočnicami,  uvaja pa ga prvi sklop z Müllerjevim nagovorom
Tri zgodbe o jeziku, z avtoričinim  sprehodom skozi čas od leta 2015
do 2023, ko je slovar nastajal in so bile knjižno objavljene Besede za
žirovski slovar (2020), in s slovaropisnim uvodom. Ddr. Marija
Stanonik je v tem delu prispevala razpravo o zvočni podobi žirovskega
govora, dr. Vera Smole pa o poenostavljenem zapisu narečnega gradiva
in o glasovnem poknjiževanju slovarskih iztočnic.  V podaljšku
slovarskega dela – tretji sklop – so izbrane besede o žirovski
prehrani iz tovrstnega članka ddr. Stanonik, ki je bila tudi pobudnica
slovarja in je zanj nabrala največ gradiva. S tem delom naj bi bilo
vsaj delno zadoščeno »želji Žirovcev, da bi bil 'pravi' žirovski
slovar tak, da bi bile 'žirovske besede' na prvem mestu, slovaropisno
rečeno, da bi bile iztočnice v narečni obliki« /citat iz historiata/.
Slovar sklepa kratek sestavek Martina Enika, zapisan v fonetični
transkripciji (prispevek Bojane Batič), prav na koncu pa še poglavje
Viri in literatura, v katerem so navedeni leposlovna in strokovna
literatura o Žireh in Žirovcih, članki, izpisani iz Žirovskega
občasnika – gradivo, iz katerega se je črpalo besedje za slovar – in
jezikoslovna literatura. – Žirovski slovar slovaropiske Ljudmile Bokal
(bila je sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC
SAZU, avtorica ali/in urednica čebelarskega, smučarskega,
klekljarskega  slovarja, slovarja uporabne umetnosti, Slovarja
zvonjenja in pritrkavanja idr.) je tako obogatil slovensko narečno
slovaropisje, govorcem žirovskega narečja pa dal dragocen dokument
njihove jezikovne identitete.

Tončka Stanonik

===

Novosti Znanstvene založbe FF:
- Andrej Bekeš, Kang Byoung Yoong, Eva Vučkovič, Maša Žbogar: Uvod v
korejski jezik in korejsko jezikoslovje
(https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/488)
- Katalin Szili, Éva Schwetter, Tamás Kruzslicz idr.: Magyar utca 1:
učbenik (Učbeniki FF)