[SlovLit] Žirovski slovar -- Re: Izjava Slavističnega društva Slovenije ob streljanju na FF v Pragi -- Božična zgodba

[Miran Hladnik]

Od: Mihael Naglič <miha.naglic na siol.net>
Date: V sob., 23. dec. 2023 ob 09:03
Subject: Žirovski slovar (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008138.html)

Pozdravljeni! [...] Rad bi vam sporočil, da je po lanskih Izzivih
občanskega raziskovanja našega rojaka Zdravka Mlinarja (in nas drugih)
izšlo še eno kapitalno žirovsko knjižno delo: Žirovski slovar Ljudmile
Bokal, priznane slovenske slovaropiske, zame pa moje sošolke iz
žirovske osnovne šole, ko je slišala na ime Milka Stanonik. Oglas
Muzejskega društva Žiri, ki je založnik slovarja, ga napoveduje
takole: »Žirovski slovar prihaja na beli dan. Čez tri tisoč besed
govori o žirovskem življenju in delu.« Dodajam samo še dejstvo, da je
Žirovski slovar, ki tehta en kilogram in 145 gramov, nadvse primerno
praznično darilo, dobite ga v trgovinah po Žireh.

Miha

===

From: "Jasna Honzak Jahić" <jasna.honzak na seznam.cz>
To: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>
Date: Sat, 23 Dec 2023 13:53:43 +0100 (CET)
Subject: Re: Izjava Slavističnega društva Slovenije ob streljanju na
FF v Pragi (https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008234.html)

Ob tragičnem in brezumnem dogajanju na Filozofski fakulteti v Pragi bi
želela spomniti na dolgotrajne, intentivne in vsebinsko bogate
češko-slovenske stiki, ki so se v veliki meri razvijali tudi na praški
Filozofski fakulteti. Še v času skupne habsburške monarhije (1914) je
bil kot rezultat dobrih odnosov med obema narodoma in zanimanja čeških
slavistov za slovenski jezik, literaturo in kulturo ustanovljen
lektorat slovenskega  jezika, ki ga je do konca tridesetih let vodil
jezikoslovec Jožef Skrbinšek; delo je do konca petdesetih let
nadaljeval literarni zgodovinar Oton Berkopec. Velike zgodovinske
spremembe, razpad avstroogrske monarhije in nastanek novih držav so v
češki slavistiki motivirali razvoj južnoslovanskih ved. Oblikoval jih
je slavist Matija Murko, ki je po univerzitetni karieri na Dunaju,
Gradcu in Leipzigu v dvajsetih letih v Pragi postal profesor
južnoslovanskih jezikov in literatur. Ideološki pritiski po drugi
svetovni vojni so negativno vplivali na češko-slovenske stike.
Obuditev so prinesla šestdeseta leta, ko na Karlovi univerzi v Pragi
študirajo Ada Vidovič Muha, Tomo Korošec, Viktor Majdič in France
Novak, seznanjajo se s funkcionalističnim strukturalizmom praškega
lingvističnega krožka, kar je zelo vplivalo na razvoj slovenskega
jezikoslovja, seveda ne v smislu čiste aplikacije praške lingvistike.
V devetdesetih letih se je z osamosvojitvijo Slovenije začelo novo
porevolucijsko obdobje, transformiral se je študij južnoslovanskih
jezikov in slovenistika je postala samostojen študijski predmet, ki
poleg slovenskega jezika obsega tudi literaturo (Alenka Doležal
Jensterle) in kulturo (Milada Nedvědova). Na študij slovenistike je
zelo dobro vplivalo tudi zanimanje študentov, naklonjenost vodstva
praške Filozofske fakultete, prav tako  slovenskih institucij, zlasti
ljubljanske Filozofske fakultete in Centra za slovenščino kot drugi in
tuji jezik. Današnji čas sicer študiju manjših študijskih usmeritev ni
najbolj naklonjen, ampak slovenistika na praški FF vztraja in še vedno
dobro deluje.

Jasna Jahič Honzak

===

"Čeprav je tudi sam pisal božične zgodbe, je Ivan Cankar v črtici
Božične zgodbe (Naš list 1906 --
https://sl.wikisource.org/wiki/Božične_zgodbe) o žanru pisal zelo
kritično in jih zaradi svetohlinstva in lažne dobrotnosti označil kot
šund. V božičnih zgodbah ne vidi nobene umetnosti, saj trdi, da
tovrstno zgodbo lahko napiše vsakdo. Na željo treh urednikov, naj
napiše božično zgodbo, je sestavil troje konceptov: eno o izgubljenem
sinu, ki je blodil po svetu in se na sveti večer spokoril ter postal
rodoljub, drugo o ubogem, revnem otroku, ki ga na cesti najde oče,
ugotovi, da je to njegov nezakonski sin in mu kupi božično drevesce in
tretjo o revni družini, katere člani so bolni in premraženi, nato pa
neka dama prinese božično drevesce, za kar so zelo hvaležni. [...]
Cankar v zgodbah kritizira božično sentimentalnost, ki po njegovem
mnenju ni nič drugega kot opravičevanje, hinavstvo in laž. Strahotnost
družbene krivičnosti, razmerje med revščino in bogastvom se najbolj
razkrije ravno v predbožičnem času." -- Božična zgodba. Wikipedija
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Božična_zgodba) --- Geslo božična
zgodba smo napisali v seminarju decembra 2014. -- miran