[SlovLit] Konferenca SemDial v Mariboru -- Slovenska rusistika in ruska slovenistika

[Miran Hladnik]

From: Darinka Verdonik <darinka.verdonik na um.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 2 Aug 2023 09:05:45 +0000
Subject: konferenca SemDial v Mariboru

Pozdravljeni, bliža se konferenca SemDial
(https://mezzanine.um.si/en/conference/semdial-2023-marilogue/), ki
združuje raziskovalce s področja semantike in pragmatike dialoga.
Potekala bo 16. in 17. avgusta v Mariboru. Program konference je
objavljen na spletni strani. Udeležba na konferenci za obiskovalce je
mogoča v živo kot tudi virtualno, je pa obvezna registracija, ki je
odprta do 8. avgusta.

Lep pozdrav
Darinka Verdonik

===

Od: Miran Hladnik <hladnikmiran na gmail.com>
Date: V sre., 2. avg. 2023 ob 21:45
Subject: Slovenska rusistika in ruska slovenistika

Dragi vsi, vpis na rusistiko pada, ne vem, kako je z vpisom na
slovenistiko v Rusiji, vem pa, da ruski slovenisti že dve leti ne
prihajajo v Slovenijo na tečaje. Za objavo v Slavistični reviji
prihajajo članki v ukrajinščini, o ukrajinščini ali ukrajinskih
avtorjev, kot da nadomeščajo ruske. Spremembe so prevelike, da bi
smele ostati brez javne refleksije in oblikovanja strategije za
ohranitev obeh strok, slovenske rusistike in ruske slovenistike, ali
pa za kak drugačen načrt. Prosim vas za kratke zapise (največ 500
besed) na te občutljive in boleče teme, objavil jih bom skupaj s temi
vprašanji na Slovlitu. lp, miran

---

Od: Uhlik Mladen <mladen.uhlik na gmail.com>
Date: V čet., 3. avg. 2023 ob 10:00
Subject: Re: Slovenska rusistika in ruska slovenistika

Dragi Miran, vesel sem, da se povečuje znanstvena produkcija
ukrajinskih filologov in jezikoslovcev. Če so ukrajinski prispevki
kakovostni in informativni (v Sloveniji zelo slabo poznamo
ukrajinščino in ukrajinsko kulturo), je to za našo periodiko dobra
novica. Pomembno je, da so v Slavistični reviji zastopani prispevki iz
vseh slovanskih držav.

Stiki z ruskimi jezikoslovci in znanstveniki nikakor niso prekinjeni.
Res pa je, da je veliko ruskih jezikoslovcev zbežalo v Nemčijo,
Izrael, Italijo, Srbijo, ZDA in Francijo. Številni kolegi iz Moskve in
Peterburga so Rusijo zapustili predvsem, ker jih sedanji režim
eksistencialno ogroža, ker obsojajo agresijo na sosednjo državo in
nekateri tudi zato, ker se bojijo mobilizacije. Na Zahodu so večinoma
dobili raziskovalna ali predavateljska mesta, trije so postali člani
prestižne Evropske akademije (Academia Europea). Torej je v
znanstvenih vodah glavna sprememba množično izseljevanje ruskih
znanstvenikov na Zahod. Kljub temu se sodelovanje (npr. skupni
prispevki) nadaljuje – tudi s tistimi, ki so ostali v Rusiji.

Kar se tiče prihodov ruskih slovenistov v Slovenijo, vem, da se je
letos SSJLK in srečanja prevajalcev udeležila J. Šatko (Inštitut za
slavistiko RAN). Prinesla je nove prevode, torej se v Rusiji slovenska
literatura še vedno prevaja.

Interes med ruskimi slovenisti seveda obstaja, res pa je, da Rusi
zaradi situacije težje potujejo. Naj omenim, da so letalske vozovnice
zelo drage. Večinoma letijo za več kot 1500 € prek Beograda in
Istanbula, česar si ruski študenti ne morejo privoščiti.

Ruski jezikoslovci se zanimajo za objave v Slavistični reviji. Mislim,
da bi jih bilo še več, če bi lahko objavljali v angleščini. Ruske
ustanove, ki svoje zaposlene še bolj nadzorujejo, namreč od svojih
zaposlenih ne glede na vojno zahtevajo čim več objavljanja v
angleščini.

Res je, da vpis na rusistiki pada. Še vedno pa je za vpis na rusistiki
daleč največ zanimanja na našem Oddelku.

Vse dobro, Mladen

---

Od: miha javornik <miha.javornik na odin.si>
Date: V čet., 3. avg. 2023 ob 11:46
Subject: Re: Slovenska rusistika in ruska slovenistika

Dragi Miran, tezhko je, che se ne lochuje agresorske politike in
kulture. In to je v nashih glavah, o chemer nazorno prichajo shtudenti
rusistike, ki so delezhni chudnih vprashanj kolegov in starejshih
(nekaterih starshev): “Kako pa da shtudirash jezik in kulturo
agresorske drzhave?". Nenazadnje se ne godi nich bolje v ustanovah
javnega pomena. Nedavno tega je Slovanska knjizhnica (sic!) odrekla
gostoljubje razmishljanju o sodobni ruski kulturi, chesh da gre za
agresorsko drzhavo in njene kulture pach ne bomo predstavljali. Dokler
bo taka miselnost prevladovala tudi v (kvazi) intelektualnih glavah,
se ne bo nich spremenilo in zanimanje za rusko kulturo bo upadalo. Za
zdaj imamo she kar v redu vpis v prvi letnik, vprashanje, kaj bo
prinesel chas. Je pa po mojih podatkih kar nekaj ruskega leposlovja,
ki se prevaja pri slovenskih zalozhbah, kar je spodbudno.

In nenazadnje - shtudente rusiste je kriza skupaj s profesorji
povezala v razmishljujoche posameznike, ki znajo iz ‘onkraj’ sveta
suvereno presojati dejanskost. Zhal pa smo nekateri profesorji
izgubili stike z ruskimi znanstveniki.

Kaj je mogoche konkretno narediti? Oditi na shole in predstavljati
rusko kulturo (litijska gimnazija se je zhe zanimala za to in smo se
zhe dogovorili), po drugi strani pa bi moralo Slavistichno drushtvo
organizirati vech sorodnih razmishljanj po sholah.

lp miha