[SlovLit] Zgodovina bosanščine -- Re: Staro babo na rampin

[Miran Hladnik]

Od: Nataša Jakop <natasa.jakop na zrc-sazu.si>
Date: V pet., 24. mar. 2023 ob 14:39
Subject: Slovlit-Vabilo na predavanje dr. Alena Kalajdžije

Vabimo vas na predavanje dr. Alena Kalajdžije z naslovom KRATEK
PREGLED ZGODOVINE BOSANSKEGA JEZIKA, ki ga organizira jezikoslovni
modul Podiplomske šole ZRC SAZU. Bosanski jezik kot eden od
južnoslovanskih jezikov ima tradicijo knjižnojezikovnega ustvarjanja
od 12. stoletja dalje. Kot izhodiščni dokument in hkrati prvi in
najstarejši srednjejužnoslovanski štokavski narodni dokument je
Listina kulina bana, ki je nastala 29. 8. 1189 in je hkrati
diplomatski dokument ter dokument, ki priča o organizaciji
srednjeveške bosanske države. Zato je običajno, da se ta spomenik
uporablja kot začetek pismenosti, ki priča o uporabi t. i. narodnega
bosanskega jezika, čeprav med znanstveniki obstajajo različna mnenja
glede še enega srednjeveškega bosanskega spomenika ‒ Humaške plošče,
za katero ena skupina raziskovalcev meni, da je nastala konec 10. in v
začetku 11. stoletja, medtem ko druga skupina meni, da je nastala tudi
v 12. stoletju. V obdobju od najstarejšega ohranjenega spomenika do
danes se običajno uporabljata dve periodizaciji bosanskega jezika:
zunajjezikovna, ki spremlja družbeno-zgodovinske okoliščine, v katerih
se je ta jezik razvijal, in notranjejezikovna, ki govori o imanentnih
jezikovnih merilih, ki potrjujejo notranjo jezikovno zakonitost. Glede
na navedeno zunajjezikovno zasnovana periodizacija obsega pet obdobij
razvoja bosanskega jezika, medtem ko notranjejezikovna obsega tri, z
možnimi podobdobji. Na podlagi predstavljenih obdobij razvoja se bo
govorilo o najpomembnejših knjižnojezikovnih in kulturnih vidikih
razvoja bosanskega jezika, ki so vplivali ne samo na to, kar bosanski
jezik danes je, temveč tudi na to, kaj je pred tem predstavljalo
posebne oblike uporabe tega jezika, od starobosanskega preko
srednjebosanskega do novobosanskega obdobja. V tem kontekstu je treba
poudariti pomembnost uporabe različnih grafičnih sistemov v zgodovini
tega jezika, ki so sploh omogočili spremljanje razvoja tega jezika, in
po podatkih, ki jih je pridobila bosanska filologija, gre za pet
grafičnih sistemov: glagoljico, bosančico, arabico, latinico in
cirilico. Prav tako je opazno, da so različna besedila, ki spadajo v
različne umetniške in neumetniške žanre, odigrali pomembno vlogo pri
zgodovinskem razvoju bosanskega jezika, kar je potrdilo ne samo
družbeno-politično, temveč tudi kulturno-zgodovinsko tradicijo, ki
predstavlja pomemben sloj literarno-jezikovne vsebine bosanske
jezikovne prakse. Z uporabo kriterijev periodizacije, prisotnosti
poligrafske pismenosti in žanrske raznolikosti bomo poskusili
razložiti pestrost bosanske jezikovne identitete, ki jo spremljamo v
prizmi zgodovinske dinamike.

Dr. ALEN KALAJDŽIJA je leta 2002 diplomiral na Oddelku za bosanski,
hrvaški in srbski jezik in književnost narodov Bosne in Hercegovine
Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, kjer je leta 2007
magistriral, leta 2012 pa doktoriral. Krajši čas je poučeval v osnovni
in srednji šoli ter sodeloval pri poučevanju bosanskega jezika na
univerzah v Sarajevu, Mostarju, Tuzli, Zenici, Travniku, Novem Pazarju
in Jedrenu (Edirne) v Turčiji. Večkrat se je strokovno izpopolnjeval v
tujini (Wuerzburg in Erlangen). Do zdaj je izdal štiri knjige: Omer
Hazim Humo: Sehletul-vusul, Muzej Hercegovine; Grafija i leksika
Sehletul-vusula (v soavtorstvu z Munirom Drkićem), Mostar, 2010,
Refleksi jata u bosanskom alhamijado pjesništvu. Ikavski poetski
manir, Institut za jezik, Edicija Radovi, knjiga 18, Sarajevo, 2013,
Predstandardni idiom bosanske alhamijado literature, Institut za jezik
Univerziteta u Sarajevu, Edicija Radovi, knjiga 24, Sarajevo, 2019,
Etnolingvistički slojevi bosanske leksike: na primjeru građe iz
jugoistočnobosanskog govornog tipa – lokalitet Pazalje, Institut za
jezik Univerziteta u Sarajevu, Edicija Radovi, knjiga 28, Sarajevo,
2021. [...] Trenutno je na Inštitutu znanstveni svetnik.

Predavanje bo potekalo v ponedeljek, 27. marca 2023, ob 14. uri prek
ZOOM povezave https://us02web.zoom.us/j/88362626383?pwd=MWx0bFF6ZnFmbk5lL3FtejlEZHplZz09&fbclid=IwAR2AFktD_pc54s3YdCpKZv0KowuBPWwmCr2EncdErfi7q1a9m4lHd0DEIRg#success

Vabljeni!
Dr. Nataša Jakop

===

Od: Veronika Rot Gabrovec <veronika.rot-gabrovec na guest.arnes.si>
Date: V pet., 24. mar. 2023 ob 08:01
Subject: ženitovanjska (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008006.html)

Živjo, Miran, mislim, da gre za načrt, kam s starko (na kavelj oz. v
grob) in kam z nevesto (na blazino oz. v posteljo - potem, ko dobi
prstan, seveda). 'Uboga ime' je vbogajme (prim. Katalena,
https://www.youtube.com/watch?v=cS83ETgS2VI)

LP
Veronika

---

Od: Marjetka Golež Kaučič <Marjetka.Golez-Kaucic na zrc-sazu.si>
Date: V pet., 24. mar. 2023 ob 08:48
Subject: Re: Staro babo na rampin

Pesem Dajte novici kar ji gre, je slovenska ljudska svatbena pesem,
govori pa o slovesu neveste, ki gre od doma. Od Krasa pa vse do morja
pa je bila navada, da mora iti vsaka nevesta pred poroko po vasi
nabirat darove. Če bi katera ne hotela iti, bi ji to zamerili, češ da
je ohola. Izrazi so narečni: kušin je blazina; rampin je kavelj, na
katerega se nekaj obesi; kamera je verjetno kamerca - sobica.  V
arhivu GNI imamo zvočni posnetek variante iz Dekanov, ki se od spodnje
variante malo razlikuje.

Lep pozdrav
Marjetka Golež Kaučič

---

From: Repinc Martina <martina.repinc na rai.it>
Cc: SlovLit <slovlit-bounces na ijs.si>
Date: Fri, 24 Mar 2023 07:58:02 +0000
Subject: Staro babo na rampin

Ženitovanjska, istrska

Dajte, dajte uboga ime (vbogajme - prispevek)
naši novici (nevesta) kar ji gre.
Dali ji bomo, dali ji bomo
naši novici kar ji gre.

Stari babi pet za vrat (štrik -vrv-  za vrat, ne pet)
naši novici prstan zlat.
Dali ji bomo, dali ji bomo
naši novici prstan zlat.
Dali ji bomo kar ji gre:
vzeli ji bomo poštenje (nedolžnost).

Staro babo na rampin, (staro babo obesimo na kavelj)
našo novico na kušin (položimo na blazino)
Dali ji bomo, dali ji bomo
našo novico na kušin.

Staro babo u jamo
našo novico u kamero (spalnico)

lp,martina

---

Od: Darja Teran <info na darjateran.si>
Date: V pet., 24. mar. 2023 ob 11:45
Subject: RE: [SlovLit] Staro babo na rampin

[...]  To pesem sem tudi sama pela v zboru. Pritegne, ker je zelo
dinamična. Narečnih izrazov sicer ne poznam prav dobro, se pa marsikaj
najde na spletu. Tudi nisem naredila prevoda, ampak samo poskusila
razložiti izraze, ki niso razumljivi. Na spletu se najde v grobem
tole: Pesem se je pela v Dekanih ob poroki, ko so v kolač z luknjo na
sredini svati metali kovance, namenjene nevesti. Novici (nevesti ali
mladoporočenki) dajte vbogajme (dar), ki ji pripada (ki si ga
zasluži). Dali ji bomo to, kar ji pripada. Stari babi pet (varianta:
štrik = vrv) za vrat … verjetno namig na zadavitev [...] vzeli ji bomo
poštenje (razumem, da ji bodo vzeli nedolžnost, ali pa bolj dobesedno:
ker bo plačana (za seks), ne bo več poštena), rampin – najverjetnejša
razlaga: kavelj (za obešanje pršutov), kušin = blazina, staro babo
bodo dali v jamo (=grob), nevesto v sobo …

Vsebina pesmi se predstavlja kot zelo groba, celo žaljiva menjava z
nasilno odstranitvijo starke, ki jo deklarativno ubijejo in
zakopljejo, in čaščenjem mlade, novodošle neveste, ki ji istočasno
dajejo častno mesto v hiši. V simbolnem pomenu si predstavljam, da gre
za menjavo starega, iztrošenega, mrtvega, česar se je treba znebiti, z
novim, svežim, tistim, kar prinaša novo življenje. Pesem pa zelo
verjetno izraža revščino in surovost življenja, kakršno je nekdaj bilo
v teh krajih.

Lep pozdrav
Darja