[SlovLit] Dvojezičnost -- Pri SM -- Staro babo na rampin

[Miran Hladnik]

https://ojs.tnkul.pl/index.php/rh/cfp10 -- poziv k oddaji rokopisov za
tematsko številko revije Roczniki Humanistyczne: Fascicle 10: Faces of
bilingualism in glottodidactics (Language Education) 2024.

===

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V čet., 23. mar. 2023 ob 16:05
Subject: Matičina novinarska konferenca

Vljudno vabljeni na predstavitev zgodovinskih knjig Slovenske matice
za leto 2022, ki bo v četrtek, 30. marca. 2023, ob 11.00 v dvorani
Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani. [...] Akademikinja
prof. ddr. Marija Stanonik bo govorila o zbirki medvojne poezije
pozabljenih, večinoma pobitih avtorjev na »drugi strani vojne vihre«,
ki jo je izbrala in uredila pod naslovom Brez križa in imena. Mag.
Anja Božič kot prevajalka in avtorica spremne besede ter doc. dr.
Brane Senegačnik kot urednik in prevajalec bosta predstavila slovenski
izbor Petrarcovih pisemskih dialogov z antičnimi veličinami pod
naslovom Pisma v antiko. [...]

Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni
obdelavi pesnjenja »z druge strani«, tj. pesmi avtorjev, ki se v
diferenciaciji Slovencev med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh
niso pridružili Osvobodilni fronti. Urednica ddr. Stanonik je v
preteklosti sodelovala pri sistematični obdelavi slovenskega NOB
pesništva 1941–1945, pesmih slovenskih vojakov, ki so bili prisilno
mobilizirani v nemško vojsko, slovenskega odporniškega pesnjenja pod
italijanskim fašizmom, razčlenila je tudi diferenciacijo različnih
taborov v slovenskem pesnjenju med drugo svetovno vojno. S pričujočo
izdajo pa je stroki in najširši javnosti na voljo célostna
predstavitev (večinoma) medvojnega pesemskega ustvarjanja »na drugi
strani« z vsem znanstvenim aparatom. Delo pomembno prispevala k
razumevanju naše preteklosti v težkem vojnem in povojnem času, saj
imajo pesmi pred drugimi dokumenti to prednost, da je vanje zajeto
doživljanje in čustvovanje zamrznjeno. Tako ostane v nepotvorjeni
obliki ohranjeno za prihajajoče generacije.

Čeprav Francesco Petrarca danes slovi predvsem kot mojster sonetizma,
so mu v njegovi dobi slavo in ugled prinesla zlasti številna latinska
dela, zaradi svojih prizadevanj za obujanje književnosti klasične
antike pa velja za očeta humanizma. Sredi obsežnega in zvrstno
raznolikega opusa v latinščini so še zlasti pomembna njegova pisma, s
katerimi se Petrarca postavlja ob bok svojim antičnim vzornikom in
oblikuje svoj literarni portret kronanega latinskega pesnika.
Pričujoči prevod prinaša izbor pisem iz njegove prve pisemske zbirke
Pisma o osebnih zadevah (Epistolae Familiares), ki jo je sam slikovito
opisal kot »tkanino raznobarvnih niti« ali »odraz moje duše in podoba
mojega značaja«. Čeprav se njihova tematika preliva prek različnih
sfer bivanja in delovanja, pa jih vsa nezgrešljivo povezujejo
Petrarcove predstave o antičnem svetu. Književnosti tega sveta
Petrarca priznava dolg in ji pripisuje presežnost, z njenimi ključnimi
ustvarjalci pa se zapleta v literarne dialoge, kot bi bili prijatelji
iz njegove sodobnosti. Pri tem pa jih nikakor ne idealizira:
nasprotno, kolikor jih občuduje, tako tudi graja njihove moralne
spodrsljaje, jim očita razhajanja z lastnimi nauki, včasih pa celo
literarne preference – ter jih tako prikazuje v človeški nepopolnosti.
Piše jim kot živim znancem – z enega brega na drugi breg sveta.

===

Od: <irma.kern na slavistik.uni-tuebingen.de>
Date: V čet., 23. mar. 2023 ob 20:10
Subject: Slowenisches Volkslied Dajte, dajte

Dragi Miran, obračam se nate z [...] vprašanjem prof. Bergerja. Namreč
vodja komornega pevskega zbora v Tübingenu mu je poslal slovensko
ljudsko pesem Dajte, dajte v priredbi Alda Kumarja (gre za
ženitovanjsko pesem), ki bi jo radi izvajali oz. imeli v svojem
repertoarju. Podobno prošnjo z željo po razlagi besedila  sem dobila
od komornega zbora iz Osnabrücka za isto pesem. Ali morda ti razumeš
pomen verzov:

Dajte, dajte uboga ime
naši novici kar ji gre.
Dali ji bomo, dali ji bomo
naši novici kar ji gre.

Stari babi pet za vrat
naši novici prstan zlat.
Dali ji bomo, dali ji bomo
naši novici prstan zlat.
Dali ji bomo kar ji gre:
vzeli ji bomo poštenje.

Staro babo na rampin,
našo novico na kušin.
Dali ji bomo, dali ji bomo
našo novico na kušin.

Staro babo u jamo
našo novico u kamero. [...]

---

Ne vem, zato Irmino vprašanje posredujem bolj razgledanimi
slovlitovcem. -- Miran