[SlovLit] Večer z aleksandrinkami -- Etimološki slovar romščine -- Re: Literarni spomeniki -- Kresnice

[Miran Hladnik]

From: Tanja Tuma <tanja na tuma.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 28 Feb 2023 12:06:48 +0100
Subject: Vabilo na večer z aleksandrinkami

Kulturno društvo Ruska dača in Ženski odbor Slovenskega centra PEN
Mira vas vabita na VEČER Z ALEKSANDRINKAMI, ki bo v petek, 3. 3. 2023
ob 18.00 na Ruski dači, Zgornje Gameljne 18, Ljubljana-Šmartno.
Aleksandrinke so s svojo pridnostjo in požrtvovalnostjo reševale iz
gmotnih stisk družine, kmetije, vasi in pokrajine, da jih v času
fašistične prevlade ne bi popolnoma prevzeli tujci. Kljub temu, danes
bolj malo vemo o njih, kako so odhajale v Egipt, se vračale, delale in
živele. Pogovor s pisateljico, ki se s tematiko pisateljsko ukvarja
vse svoje življenje, mag. Darinko Kozinc, prejemnico literarne nagrade
mira in predsednico Društva za ohranjanje kulturne dediščine
aleksandrink in z literarno znanstvenico dr. Katjo Mihurko Poniž, ki
raziskuje podobe aleksandrink v književnosti in vodi projekte, v
katerih se posvečajo digitalizaciji in drugim načinom ohranjanja
kulturne dediščine aleksandrink bo vodila Tanja Tuma, predsednica
Slovenskega PEN-a. Na večeru bodo nastopile aleksandrinke iz Društva
žena Prvačine, kjer je tudi muzej teh izjemno hrabrih in pogumnih
žensk in deklet. Založba Mladika bo poskrbela, da si boste utrinke
lahko odnesli domov v knjižni obliki. Prosimo vas, da zaradi
prostorskih omejitev vašo prisotnost potrdite na naslov
info na ruska-daca.si najkasneje do 2. 3. 2023.

Na svidenje!
Kulturno društvo Ruska dača
Tanja Tuma, predsednica SC PEN

===

From: "Repanšek, Luka" <Luka.Repansek na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 28 Feb 2023 18:18:11 +0000
Subject: Etimološki slovar romščine

Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF UL vabi na
predavanje dr. Mihaila Oslona (Inštitut za poljski jezik pri Poljski
akademiji znanosti) z naslovom Etimološki slovar romskega jezika:
stare težave in nova dognanja. Predavanje bo ta četrtek, 2. 3. 2023,
ob 11.20 v predavalnici 6 na Filozofski fakulteti UL ali preko Zooma
(https://uni-lj-si.zoom.us/j/92742696646). Vodilni soavtor novega,
rastočega etimološkega slovarja romskih jezikov, romolog in
baltoslavist dr. M. Oslon bo predaval o izzivih, ki jih prinaša
etimologiziranje teh, v diahroni perspektivi do sedaj še relativno
nezadovoljivo obravnavanih jezikov indoiranske veje indoevropske
družine jezikov.

Lepo vabljeni!
doc. dr. Luka Repanšek

===

Re: Literarni spomeniki
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007983.html)

Just Rugel je 2006 poročal o postavitvi Prešernovega spomenika v
Moskvi leta 2000 (Prešernov spomenik v tujini, 24ur.com 4. 12. 2006,
https://www.24ur.com/presernov-spomenik-v-tujini.html). Še leta 2014
je bil to edini Prešernov spomenik zunaj slovenskih meja (Marijan
Dović: Spominska obeležja: Analiza podatkovne baze. Prostor slovenske
literarne kulture, ZRC SAZU, 2014,
http://pslk.zrc-sazu.si/static/media/analize/sl/Spomeniki-ANALIZA-Marijan-Dovic.pdf)
in ostal to menda vse do leta 2021, ko je bil Prešernu postavljen
spomenik v Zagrebu.

S facebooka Ane Marije Kolman pa povzemam informacijo o edinem muzeju
sonetov na svetu, ki se nahaja v Saransku v Moldaviji in se imenuje
Muzej sonetov France Prešeren.  "Leta 1971 ga je odkril tamkajšnji
zidar Gregorij Vasiljevič Melentjev. [...] Melentjev se je rodil v
Odesi leta 1939. Pred začetkom vojne so njegovi starši prebežali v
Krasnodar. Tamkaj se je šestnajstletni mladenič poglobil v slikarstvo
in poezijo; kupil je zbirko prevodov Prešerna. Od te knjige se ni
ločil vse življenje. [...] Pesmi je najprej objavljal v časopisu v
majhnem mestu Uhtu na severu Rusije, kjer je živel in delal. Potem je
spoznal dekle Ljubo iz Saranska. Po letu dni dopisovanja se je
preselil v Saransk in se poročil. Delal je kot zidar, vzgajal hčerki
in z veliko ljubeznijo ustvarjal svojo knjižnico poezije. [...]
odločil [se je], da bo zbiral samo sonete [...] zbirka se je nenehno
povečevala in zanjo je spet kmalu zmanjkalo prostora. [...] [zato je]
zbiral le še sonetne vence, [...] Leta 1989 je izdal svojo
bibliografijo sonetnih vencev. [...] Dve leti pred smrtjo je s ponosom
napisal: »V muzeju sonetov je 1240 vencev – publiciranih in
samozaloženih, ruskih in v tujem jeziku, v hieroglifih, avtoriziranih
in prevedenih. Zabavni in vzgojni so - umni venci 14-letne osmošolke,
ki so bili publicirani, in trapasti so venci zrelega 60-letnega moža.
Vsakovrstno... Zanimivo... Dragoceno!« V svoji avtobiografiji je pisal
o tem, da za kartoteke uporablja "papir za slepe": »Nakupil sem ga v
dobrih "zastonjskih" časih, in sicer toliko, da ga bom imel dovolj do
leta 2039 – do mojega poslednjega dneva življenja«. Poslednji dan
njegovega življenja pa je bil že v aprilu leta 1997. Nekaj dni pred
smrtjo je prosil svojega prijatelja Tjukina iz Sankt Peterburga, tudi
zbiralca sonetov, da poskrbi za njegov muzej sonetov in odnese zbirko
v Sankt Peterburg."

Poročilo Mariane Beršadske o tem sonetnem muzeju je bilo objavljeno
tudi v 41. št. Kronike Slavističnega društva Slovenije leta 2003 na
spletnih straneh Filozofske fakultete, ki pa je spletišče ukinila. --
miran

===

http://www.kultura-natura.si/2022/10/pesniski-natecaj-in-nagrada-kresnice-2023/
-- Natečaj kresnice za nove, ženskam posvečene pesniške zbirke, se
kmalu izteče. -- Na Slovlitu literarnih dogodkov ne objavljamo, alibi
za tole objavo je sodelovanje literarnih zgodovinarjev v žiriji.