[SlovLit] Strokovna ekskurzija v Medžimurje -- Tavčar na Krimu? -- Tavčar po točkah -- Digitalna ekdotika -- Iz Tübingena o Ukrajini

[Miran Hladnik]

From: "Balažic Bulc, Tatjana" <Tatjana.BalazicBulc na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 28 Feb 2023 10:34:52 +0000
Subject: Strokovna ekskurzija slavistov in slovenistov v Medžimurje

Spoštovane in spoštovani, vabljeni na dvodnevno strokovno ekskurzijo v
Medžimurje, ki jo 20. in 21. aprila organizirata Oddelek za slavistiko
in Oddelek za slovenistiko. Več informacij in podrobnejši program na
https://www.ff.uni-lj.si/obvestila/ekskurzija-v-medzimurje. Rok za
prijave je 3. 3. 2023. Pridružite se nam!

===

Od: Miha Rus <miha.ciril.rus na gmail.com>
Date: V tor., 28. feb. 2023 ob 10:18
Subject: [Tavčar na Krimu?]

Prijatelj Avguštin Švigelj – mimogrede daljni sorodnik Maksima
Gasparija – mi je povedal, da je Ivan Tavčar rad hodil na jago in
polharjenje v krimske gozdove in v Rakitno. Ali je mogoče kdo zasledil
kje kaj o tem? Hvala vnaprej :-) Miha

===

http://www.airbeletrina.si/clanek/deset-stvari-ki-jih-moramo-vedeti-o-ivanu-tavcarju
-- Sanja Podržaj: Deset stvari, ki jih moramo vedeti o Ivanu Tavčarju.
Air Beletrina 19. 2. 2023.

===

https://www.dhhumanist.org/volume/36/412/ -- štiridnevni zastonj tečaj
digitalne ekdotike (https://sl.wikipedia.org/wiki/Tekstna_kritika) v
Nemčiji; da, tudi take možnosti obstajajo.

===

Od: <irma.kern na guest.arnes.si>
Date: V tor., 28. feb. 2023 ob 14:15
Subject: Iz Tübingena o Ukrajini

Na lektoratu slovenščine v Tübingenu z veliko tesnobo spremljamo
dogajanje, ki zaznamuje dolgo leto vojne v Ukrajini. Na Univerzi
Tübingen  so prof. za slovansko jezikoslovje dr. Tilman Berger in
profesorica za slovanske literature dr. Schamma Schahadat s
slavističnega oddelka ter prof. dr. Klaus Gestwa z Oddelka za
vzhodnoevropsko zgodovino organizirali serijo predavanj v okviru
Studium Generale na temo Žarišče Ukrajina, v katerih smo s študenti
spoznavali ukrajinski jezik, literaturo in zgodovino rusko-ukrajinskih
odnosov (od srednjega veka dalje). Ukrajinski jezik in literatura sta
ključna za identiteto Ukrajine, omogočata vpogled v njen geografski
položaj ter razmišljanje o junaški in grozljivo neusmiljeni zgodovini.
Slovenci in Ukrajinci imamo v nekaterih pogledih podobno zgodovino,
saj so bili Ukrajinci pogosto zatirani in pod tujo nadvlado, tako kot
Slovenci, a sami niso osvajali tujih teritorijev.

Prof. dr. Maria Ivanytska z Univerze Tarasa Ševčenka v Kijevu je
zgodovino ukrajinske literature predstavila v predavanju Literarna
prepletanja med Ukrajino in Nemčijo (v Rusiji in kasneje Sovjetski
zvezi je bila ukrajinska literatura smatrana kot manjvredna, t. i.
literatura Male Rusije: že v 19. st. so pisali o osamljenosti,
družbeni odtujenosti, ujetosti v ruski imperij, npr. Lesja Ukrainka
(1871–1913); ukrajinski pisatelji so bili diskriminirani, pogosto
preganjani). Prevajalka iz ukrajinščine dr. Claudia Dathe
(Europa-Universität Viadrina Frankfurt/Oder) je poglobljeno
predstavila Futurizem v Ukrajini: Izbruh – Preobrat – Zlom/ Futurismus
in der Ukraine: Ausbruch – Umbruch – Abbruch (konec tridesetih let 20.
stol. je Stalin v čistkah dal pobiti mnogo prodornih ukrajinskih
futuristov in drugih intelektualcev, veliko jih je izginilo v
gulagih), prof. dr.  Annette Werberger (Frankfurt/Oder) je osvetlila
tezo Ukrajinska literatura kot svetovna literatura (Ukrainische
Literaturgeschichte als Weltliteratur). O zgodovinski in politični
situaciji v Ukrajini in Rusiji je predavala prof. dr. Franziska Davies
(LMU München), naslov: Boji za interpretacijo: Spominjanje na 2. sv.
vojno v  Ukrajini in Rusiji (v 2. sv. vojni je pod nacisti padlo ali
umrlo v nacističnih koncentracijskih taboriščih  sedem milijonov
Ukrajincev, tri milijone jih je padlo kot vojakov Rdeče armade).
Zgodovinar prof. dr. Karl Schlögel (Berlin) je predaval na temo No-Fly
Zone: Europas Verrrat, prof. dr. Michel Moser (Dunaj) pa se je
retorično spraševal: Ali ima ukrajinski jezik sploh zgodovino? Omenil
je tudi slovenskega duhovnika Josipa Abrama, ki je na začetku
prejšnjega stoletja v domačem Štanjelu skupaj z prijatelji ustanovil
svojo Zaporoško sič in l. 1907 v slovenščino prevedel Ševčenkovo delo
Kobzar. (Med 'pobratimi kozaki' je bil tudi Simon Gregorčič, ki je
nosil kozaško ime Serdenjko – Srečko).

Prof. Klaus Gestwa je argumentirano analiziral osem pogosto navajanih
tez o aktualni vojni v Ukrajini, o ukrajinski zgodovini, kulturi in
jeziku, zato  pošiljam link do intervjuja, ki je še posebej zanimiv za
nemško govoreče bralce: https://www.youtube.com/watch?v=6GqWDhHzRdo

Lep pozdrav
Irma