[SlovLit] Aleš Doktorič -- Smrekarjev Tavčar -- Priznanje Antona Ocvirka 2022

[Miran Hladnik]

From: "Vladka Tucovič Sturman" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 09 Jan 2023 12:16:00 +0100
Subject: Fwd: [SlovLit] Aleš Doktorič (1960--2022)
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007939.html)

Spoštovani, Manji (Mercina) se zahvaljujem, da se je na Slovlitu
spomnila Aleša Doktoriča; dodajam povezave do primorskih časopisnih
vesti o njegovem odhodu:

https://www.primorske.si/primorska/goriska/umrl-je-ales-doktoric
https://www.primorski.eu/tag/-/meta/ales-doktoric

Žalostna novica, da Aleša Doktoriča, ki sem ga poznala kot iskrivega
govornika, nadvse pozornega sogovornika in občudovanja vrednega
erudita, ni več, me je neprijetno zadela, prav tako kot (že lansko)
obvestilo Petra Svetine, da se je poslovil tudi Janez Strutz, med
drugim član moje doktorske komisije. Spomnim se ga kot izredno
natančnega bralca, zavzetega pedagoga in izjemno teoretično podprtega
raziskovalca, ki pa je rad preprosto spregovoril o Istri (kar oči so
se mu zasvetile!) in svojih koroških "pavrih" 'kmetih'.

Za njima bo ostala bogata sled in neznanska praznina.
Vladka Tucovič Sturman

===

V Wikimedijini Zbirki se nahaja Smrekarjeva barvna karikatura Ivana
Tavčarja kot čevljarja
(https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Hinko_Smrekar_-_Ivan_Tav%C4%8Dar.jpg)
 iz leta 1912. Tu je po zaslugi nekega francoskega obiskovalca
razstave Umetniki in spremljevalci leta 1981, ki je karikaturo posnel
in pozneje postavil na splet, in wikipedista Sportija, ki jo je 2013
prekopiral v Zbirko. Na dLibu je črno-bela fotografska reprodukcija te
karikature (http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-QY1G8E4X),
dostopna samo z lokalnega računalnika v NUK-u. Na spletni strani
Narodne galerije v Ljubljani je slika datirana bolj zgodaj
(1909--1910), ob njej pa je Smrekarjeva malo povedna izjava: "Risba
datira iz onih časov, ko so padle napredne trdnjave v klerikalne roke.
Dr. Tavčar popravlja svoj škorenj na kveder, kos v gajbici [?] pa
spremlja njegovo delo s pesmico O, mein lieber Augustin … Tisti
škorenj je simbol dr. Tavčarjeve možate, preodkrite politike …"

Razlagam si, da je karikatura v resnici izraz Smrekarjevega posmeha ob
Tavčarjevem prevzemu ljubljanskega županstva (Tavčar je prisegel kot
župan 20. januarja 1912, po 17 mesecih medvladja, in le že leta 1910
ali 1911, kot piše marsikje). Na to kaže uokvirjena slika dveh
korpulentnih mož, ki se objemata ali ruvata v ozadju desno in sta
Tavčar in njegov županski predhodnik Ivan Hribar, ki je bil na čelu
Ljubljane v letih 1896--1910, in podoba ptiča levo zadaj z naslovom
popularne dunajske popevke O, mein lieber Augustin, ki v zavest kliče
refren Alles ist hin 'vse je zdaj preč'. Kaj počne namrgodeni Tavčar
na čevljarskem stolčku z okovanim kvedrovcem v naročju in kladivom v
roki?  Očitno je to Hribarjev čevelj, ki Tavčarju hodi narobe in ga
hoče popraviti, da mu bo prav. Karikatura torej slika frazo "stopiti v
prevelike čevlje" v pomenu 'zadati si pretežko nalogo; ne doseči
uspehov svojega predhodnika'. Peta čevlja je oblikovana kot podkev,
kar dodatno govori o Hribarjevi "podkovanosti" v županskih rečeh in o
sledi, ki jo je pustil v ljubljanski zgodovini.

Lahko kdo pokaže na menda burne odzive javnosti na karikaturo in na
objavljene študije o njej? -- miran

===

From: Alen Sirca <sircax na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si, slovlit-request na ijs.si
Date: Mon, 9 Jan 2023 23:27:41 +0100
Subject: Priznanje Antona Ocvirka 2022

Spoštovani, Slovensko društvo za primerjalno književnost podeljuje
četrto Priznanje Antona Ocvirka za najboljšo izvirno komparativistično
monografijo zadnjih dveh let (2021 in 2022). Priznanje Antona Ocvirka
za leto 2022 prejme Andrejka Žejn za knjigo Izhodišča slovenske
pripovedne proze: dvestoletna tradicija slovenske pripovedne proze: od
sredine 17. do sredine 19. stoletja (Založba ZRC, 2021).

"Elektronska monografija Izhodišča slovenske pripovedne proze:
dvestoletna tradicija slovenske pripovedne proze: od sredine 17. do
sredine 19. stoletja (https://ispp.zrc-sazu.si/) je pionirsko delo
digitalne literarne vede. Avtorica Andrejka Žejn je v njej kritično
preverila dosedanja dognanja slovenske literarne zgodovine in
primerjalne književnosti o Janezu Ciglerju, njegovi Sreči v nesreči in
začetkih slovenske posvetne pripovedne proze. [...] Monografija
Andrejke Žejn si zaradi metodološke inovativnosti, temeljitosti
literarnozgodovinskih (predvsem komparativističnih) analiz, zaradi
novih spoznanj o pomenu nekanoniziranega literarnega obrobja ter
predliterarne kontinuitete in prevodne dejavnosti v polisistemu
slovenske literature, pa tudi zaradi izvirnih rešitev v spletnem tipu
objave zasluži četrto Priznanje Antona Ocvirka" (iz utemeljitve
strokovne komisije).

Podelitev priznanja bo ta četrtek, 12. januarja 2023, v Mali dvorani
SAZU (Novi Trg 4, 2. nadstropje).

Vljudno vabljeni!
Alen Širca