[SlovLit] Kolektivno ime tipa Crnogorac -- Literarne obletnice na Liber.ac -- Angelin Hidar v češčini

[Miran Hladnik]

 From: "Saša Babič" <sasa.babic na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 17 May 2022 12:24:06 +0200
Subject: Sanja Šubarić in Ljiljana Pajović Dujović gostji na
Podiplomski šoli ZRC SAZU

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo imela dr. Sanja Šubarić:
Pomen besede in vloga konteksta v kolektivnih imenih tipa Crnogorac.
Predavanje v angleškem in srbo-hrvaškem jeziku bo v sredo, 25. maja
2022, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje,
Ljubljana. V predavanju bo naprej predstavljen pojem ‘pomen’, ki mu
sledi razmislek o leksikografskem modelu za opredelitev pomena
leksemov, ki označujejo etnične in državljanske identitete.
Predavateljica bo na konkretnim primeru opozorila na dejstvo, da pri
določenih leksemih ni lahko določiti njihove pomenske vsebine. Tako je
z etnonimi in etničnimi skupinami, oziroma pri leksemih, ki
predstavljajo imena ljudstev ali imena prebivalcev določenih držav.
Nedvomno izraza etnonim in narodnost nimata enotnega statusa v
onomastičnih in tvorbnih sistemih, niti v leksikografskih
interpretacijah znotraj različnih jezikov. Njihovo neenakomerno
obravnavanje so potrdili razpoložljivi slovarji angleškega, ruskega in
francoskega jezika, pa tudi slovarji srbohrvaščine, torej srbščine,
hrvaščine in bošnjaščine. Ob upoštevanju terminoloških posebnosti
internacionalizmov etnik in etnonim, kot sta predstavljena v
jezikoslovni literaturi, se bo predavateljica zadržala na pomenski
vsebini pojmov narod in prebivalec.

Leksikografska preiskava je pokazala, da ni uveljavljenega modela za
opredelitev specifičnih imen, ki bi odražal tisto, kar je v sociološki
literaturi priznano kot idealni tip. Vsekakor model definiranja
specifičnih imen ne more biti naloga le jezikoslovcev – dobra rešitev
zahteva interdisciplinarni pristop. V zvezi s tem bo poudarjen
sociološki pristop pri konceptu identitete, ta pa mora imeti svojo
vlogo v leksikografiji, kar pomeni, da je treba zbirna imena, kot so
Črnogorec, Albanec, Hrvat, Slovenec ipd. v leksikografiji obravnavati
kot etnonime in etnike, kot kategorije, ki predstavljajo etnično
identiteto referenta, pa tudi kot kategorije, ki predstavljajo
državljansko, tj. teritorialno identitetno referenco.

Dr. Sanja Šubarić je jezikoslovka, doktorirala je na Filološki
fakulteti v Beogradu z disertacijo »Jezik v dokumentaciji črnogorskega
senata«. V svojih delih se osredotoča na sinhrone in diahrone
raziskave jezika, v zadnjih letih pa daje glavni poudarek na
leksikografsko delo v okviru Akademije znanosti in umetnosti Črne
Gore. Dr. Šubarić predava predmeta Sodobni srbski jezik:
standardizacija in izgovorjava ter Sodobni srbski jezik: fonetika in
fonologija na Filološki fakulteti Univerze v Črni Gori.

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo imela prof. dr. Ljiljana
Pajović Dujović: Družbeno-kulturni kontekst črnogorske družbe skozi
prizmo tradicionalnih poročnih obredov. Predavanje v angleškem jeziku
bo v sredo, 25. maja 2022, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi
trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana. [...] Dr. Ljiljana Pajović Dujović je
redna profesorica na Filološki fakulteti v Črni Gori, na Katedri za
južnoslovansko književnost. Glavno težišče njenega raziskovanja je na
odnosu ljudskega, tradicionalnega in pripovedne proze, na problemu
intertekstualnosti ustnega in pisnega, primerjalne književnosti in
imagologije. Objavila je več znanstvenih člankov na področju
kulturološkihštudij, literarne zgodovine, literarne teorije in
kritike.

Predavanji sta namenjeni širši zainteresirani javnosti.
Vabljeni!

===

Od: Glavna pisarna <glavnapisarna na ff.uni-lj.si>
Date: V tor., 17. maj 2022 ob 13:45
Subject: Vabilo na obisk Sejma akademske knjige - Liber.ac

[...] Letošnji Sejem akademske knjige – Liber.ac je posvečen [...]
predvsem literarnim obletnicam. V treh dneh bomo počastili
dvestoletnico rojstva ruskega pisatelja Fjodora Dostojevskega,
dvestoletnico smrti  britanskega romantičnega pesnika Percyja B.
Shelleyja in nemškega skladatelja in pisatelja E. T. Amadeusa
Hoffmanna ter stoletnico smrti francoskega pisatelja in esejista
Marcela Prousta. Spomnili se bomo tudi stoletnice rojstva slovenskega
literarnega zgodovinarja Dušana Pirjevca in slovenske literarne
zgodovinarke Marjete Vasič. Jubileje bomo počastili z novimi izdajami
knjig, saj je Liber.ac predvsem praznik knjige. Sejem bodo spremljali
še fado – glasbeni simbol portugalske kulture in tradicije, operne
arije, gastronomija in še kaj. Program letošnjega sejma Liber.ac si
lahko ogledate na https://liberac.ff.uni-lj.si/program-liber-ac/

Vljudno vas vabimo, da se udeležite dogodkov,
red. prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar

===

Od: Polajnar, Anka <Anka.Polajnar na ff.uni-lj.si>
Date: V tor., 17. maj 2022 ob 17:57
Subject: Angelin Hidar

Mily Mirane, samo mimogrede javljam, ker mislim, da te bi znalo
zanimati: prejšnji teden nam je Andrijan Lah podaril eno svojo novo in
nekaj starih očetovih knjig: med slednjimi je češki prevod Angelina
Hidarja, ki je izšel leta 1927 v Ostravi. SBL ga sicer omenja, ampak
Cobiss kaže, da ga nima nobena slovenska knjižnica (razen zdaj naša
:), na Češkem sem ga pa našla samo v ostravski univerzitetni knjižnici
[...]

LAH, Ivan, 1881-1938. Angelin Hidar, levoboček krále Richarda:
starokorutanský román. S svolením autorovým přeložil V. Měrka. M.
Ostrava: [Moravskoslezská vydavatelská společnost], 1927. 108 str. Na
dnu nasl. str.: Románová příloha Moravsko-slezského deníku.