[SlovLit] O Štefanu Barbariču -- Usposabljanje za prostovoljce -- Koliko jih marnva po svovenje

[Miran Hladnik]

Od: Slovenska matica <tajnistvo na slovenska-matica.si>
Date: V sre., 30. mar. 2022 ob 13:48
Subject: Vabilo na novinarsko konferenco

Vljudno vabljeni na predstavitev prvega letnika zbirke Odstiranja, ki
bo v torek, 5. 4. 2022, ob 11.00 v dvorani Slovenske matice na
Kongresnem trgu 8 v Ljubljani.
Na novinarski konferenci bomo ob izidu petega zvezka iz zbirke
Odstiranja z naslovom Koroški plebiscit – 100 let kasneje (ur. Danijel
Grafenauer) predstavili tudi ostala štiri dela Življenje in delo
Štefana Barbariča (ur. Vesna Mikolič), Emilijan Cevc, umetnostni
zgodovinar in pisatelj (ur. Milček Komelj), Simon Rutar in Beneška
Slovenija (ur. Danila Zuljan Kumar in Petra Kolenc) ter Niko Kralj,
pionir industrijskega oblikovanja (ur. Barbara Predan in Špela Šubic).
O monografijah bodo spregovorili uredniki, pogovor pa bo povezoval dr.
Aleš Gabrič, ki usklajuje izhajanje zbirke Odstiranja. [...]

Vesna Mikolič (ur.): Življenje in delo Štefana Barbariča. Znanstvena
monografija predstavlja zaslužnega slovenista in literarnega
zgodovinarja Štefana Barbariča, doma iz Turnišča v Prekmurju. Po
študiju slavistike in hungaristike v Ljubljani in Budimpešti je bil
najprej gimnazijski profesor slovenskega jezika v Ljubljani in
Črnomlju, in že v tem obdobju je začel prevajati literarna dela iz
madžarščine. Pozneje je bil asistent na ljubljanski univerzi, nato
predavatelj slovenske književnosti in jezika na Filozofski fakulteti v
Zadru, doktoriral pa je leta 1975 z disertacijo Mesto Turgenjeva v
razvoju slovenskega realizma. V letih od 1972 do 1980 je bil tajnik
Slovenske matice in urednik njenih knjižnih izdaj, od 1981 do smrti pa
ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljubljani. Kot literarni zgodovinar je
Barbarič raziskoval različna obdobja slovenske literature, obravnaval
teoretična vprašanja literarne vede in delo nekaterih literarnih
zgodovinarjev.
Študij na Madžarskem in povojna izpopolnjevanja v Budimpešti so ga
oblikovali v enega najpomembnejših slovenskih hungaristov, med
njegovim prevajalskim opusom pa izstopajo prevodi mladinske
književnosti.

Milček Komelj (ur.): Emilijan Cevc, umetnostni zgodovinar in pisatelj.
Emilijan Cevc je bil osrednja osebnost med slovenskimi umetnostnimi
zgodovinarji, učenci profesorja Franceta Steleta. V mladosti se je
sprva posvečal literaturi, predvsem pisanju lirske proze, ki je s
svojo čustveno neposrednostjo in človeško globino potem prevzela cele
generacije bralcev, a zaradi avtorjevega omahovanja doživela ponoven
izid šele v njegovih poznih letih. V njej je zajet že ves Cevčev odnos
do življenja, Boga, narave in umetnosti, prav tak, kakršen je razviden
tudi iz njegovega poznejšega umetnostnozgodovinskega pisanja. [...]

===

Od: Huber, Damjan <damjan.huber na ff.uni-lj.si>
Date: V sre., 30. mar. 2022 ob 15:32
Subject: Usposabljanje za prostovoljce - poučevanje slovenščine kot
tujega jezika

V torek, 5. 4., ob 15.00 na CSDTJ organiziramo brezplačno praktično
usposabljanje za prostovoljce, ki poučujejo slovenščino kot tuji jezik
ali pomagajo pri njenem učenju. Več o usposabljanju in prijavnico
najdete na povezavi
https://centerslo.si/za-ucitelje/za-prostovoljce/izobrazevanja-za-prostovoljce-prostovoljke/usposabljanje-za-prostovoljke-in-prostovoljce-5-4-2022/
[...]

===

From: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: Wed, 30 Mar 2022 15:53:24 +0200
Subject: še par dodatkov h korotanskim vabilom

Spoštovani in dragi, v tem našem e-omreženju "slovenš'ne cele" sem
dopoldne spregledal še en zelo zanimiv drevišnji dogodek, ki ga kdo od
vas iz osrednje Slovenije še lahko ujame v Kamniku.

V sredo, 30. marca 2022, ob 18. uri vas vabimo v Maistrovo rojstno
hišo na Šutni v Kamniku na vodstvo po občasni gostujoči razstavi
Kärnten/Koroška (ne)deljena dežela – 100 let po plebiscitu. Zgodbo o
koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 tokrat predstavljajo avtorji z
druge strani Karavank, slovenski Korošci iz Avstrije: civilna
iniciativa SKUP, Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem ter
likovni umetnik Karel Vouk. Historični del koroškega plebiscita je
predstavljen v filmu Koroškega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu.
Po razstavi bodo vodili: mag. Sonja Kert Wakounig, mag. Rudi Vouk in
Karel Vouk.

Razstava ponuja sliko o tem, kako Slovenci na avstrijskem Koroškem
živijo danes, koliko je še ljudi, ki se izrekajo za Slovence in koliko
jih marnva po svovenje. Raznolika in razvejana predstavitev razmer na
slovenskem Koroškem v Avstriji obiskovalcu nazorno, z besedo in sliko,
odkriva nekdanje in današnje življenje avtohtonega slovenskega
prebivalstva na Koroškem. Dokumente, pogodbe in lažne obljube Avstrije
Slovencem že pred več kot 100 leti, da bodo lahko govorili in živeli v
svojem maternem jeziku, dopolnjujejo osebna pričevanja posameznikov.
[...]

Janez Stergar,   Klub koroških Slovencev v Ljubljani