[SlovLit] Milka Hartman -- Perun 2021/22 -- Pot Nejca Zaplotnika -- Re: Nasloviti

[Miran Hladnik]

From: Hermagoras Verlag <verlag na hermagoras.at>
To: "slovlit-bounces na ijs.si" <slovlit-bounces na ijs.si>
Date: Tue, 08 Feb 2022 19:00:13 +1100
Subject: In memoriam Milka Hartman

2022 se spominjamo 120. obletnice rojstva in hkrati 25. obletnice
smrti Rose Ludmille Schick, kasneje preimenovane in nam tako poznane
Milke Hartman (1902–1997). V teku svojega pesniškega ustvarjanja si je
pridobila vzdevek »pesnica z Libuškega puela«. Preučevalci pesništva
si nekaj časa niso bili na jasnem, medtem pa se vsi strinjajo, da je
pesništvo Milke Hartman več kot ljubiteljska ali priložnostna lirika.
V spremni besedi pesniške zbirke Težka je moja misel od spominov, ki
je izšla (poleg prejšnjih zbirk Lipov cvet in Zimske rože) pri
Mohorjevi založbi Celovec ob 10. obletnici smrti Hartmanove, Andrej
Leben piše: »V primeru Milke Hartman moramo omeniti družinsko, versko,
socialno ali nacionalno motivirane pesmi, iz katerih govori vroča
želja po harmoniji, dopadljivosti Bogu, pravičnosti, enakosti in
bratstvu.« A v njenih pesmih je zaznati še kaj več, tudi razočaranje
nad lastnim življenjem, ki ji ni uresničilo velikih osebnih
življenjskih sanj. Več o knjigi Težka je moja misel od  spominov:
https://www.mohorjeva.com

===

From: "Neža Kočnik (Študentska sekcija ZDSDS)" <studentska.sekcija na zdsds.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 08 Feb 2022 12:28:06 +0100
Subject: Perun 2021/22

Spoštovani, Študentska sekcija Zveze društev Slavistično društvo
Slovenije ponovno vabi k sodelovanju in oddaji prispevkov za novo
število revije Perun. Navodila so dostopna na spletni strani
https://zdsds.si/2022/02/vabilo-k-sodelovanju-revija-perun-2021-2022/

Lep pozdrav
Neža Kočnik, vodja Študentske sekcije ZDSDS

===

From: Jernej Habjan <jernej.habjan na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 08 Feb 2022 12:56:25 +0100
Subject: Pot Nejca Zaplotnika: prvih 40 let

Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in
Slovenski planinski muzej vabita na spletni kolokvij ob 40. obletnici
izida Poti Nejca Zaplotnika, kultne knjige slovenske alpinistične
literature. O knjigi bomo ob nedavnem izidu italijanskega in nemškega
prevoda razpravljali v četrtek, 10. 2. 2022, med 10.30 in 13. uro v
spletnem okolju Zoom (https://us02web.zoom.us/j/87365127928).
Pridružite se prevajalcema Larsu Felgnerju in Dušanu Jelinčiču,
predstavnici založnika Poti Senji Požar, poznavalcema slovenskega
alpinizma Alešu Bjelčeviču in Petru Mikši ter moderatorju Jerneju
Habjanu.

===

From: Marko Snoj <marko.snoj na zrc-sazu.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 8 Feb 2022 14:15:12 +0100
Subject: Nasloviti (https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007648.html)

Resnici na ljubo je treba povedati, da SSKJ pri glagolu »nasloviti« ne
navaja prehodnega pomena ‘obravnavati, omenjati, govoriti o,
osrediniti se ipd.’. Sodeč po korpusnem gradivu se je ta pomen pri nas
začel pojavljati v prvem desetletju tega tisočletja, seveda pod
angleškim vplivom. In da odgovor v Jezikovni svetovalnici, ki ga je
leta 2018 napisala Helena Dobrovoljc, novi rabi ni bil naklonjen:
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3175/glagol-nasloviti-v-pomenu-obravnavati.
Njena sklepna misel je bila: »Dvom glede ustreznosti rabe glagola
nasloviti je upravičen in uporaba v pomenih 'ukvarjati se z',
'govoriti o', 'osredotočiti se na'; 'posvetiti se', 'lotiti se' ... ni
potrebna.«

Danes najbolj aktivne generacije živijo v jezikovnem primežu
angleščine, ki je verjetno močnejši od nekdanjega srbohrvaškega in
morda celo od pradavnega nemškega. Brez nemščine bi nam beseda »maček«
danes pomenila le ‘žival’, ne pa tudi ‘slabo počutje po prekrokani
noči’. In brez srbohrvaščine bi »društvo« pomenilo samo ‘druščina’, ne
pa tudi ‘organizacija’. Jezikovna zgodovina nas uči, da prihodnosti ne
gre napovedovati skladno z našimi notranjimi nagnjenji in željami, in
sicer ne glede na to, ali smo konzervativni ali liberalni. Zato raje
opazujmo, kaj bo prinesel čas. Uspešnost jezikovne inovacije se namreč
meri z njeno obstojnostjo, ta pa kot povratna zanka vzpostavlja merila
za njeno vrednotenje.

Marko Snoj