[SlovLit] Nagradi za Urha Ferleža in Nino Štular -- Molièrove ženske

[Miran Hladnik]

http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:jBZg_sjtFdcJ:www.edusinfo.si/AppendixExtSlo/AppendixPortalCMS/GOV.SI/20210929/Documents/utemeljitve-nagrad.docx+&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si
-- "Podkomisija za ocenjevanje diplomskih, magistrskih in doktorskih
nalog s tematskega področja izseljenstva Urada Vlade Republike
Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu" je v okviru 19.
nagradnega natečaja prvo nagrado podelila "Urhu Ferležu za diplomsko
delo Francija in slovenska književnost (mentorja doc. dr. Katarina
Marinčič in red. prof. dr. Miran Hladnik FF UM)."
[http://slov.si/dipl/ferlez_urh.pdf]

"Podkomisija za ocenjevanje diplomskih, magistrskih in doktorskih
nalog s tematskega področja zamejstva v sestavi mag. Martina Piko
Rustja (članica), dr. Renato Podbersič (član), doc. dr. Aleš Maver
(član), izr. prof. dr. Ana Toroš (članica) in izr. prof. dr. Matej
Šekli (predsednik podkomisije) je predlagala podelitev naslednjih
nagrad: prva nagrada mmag. dr. Ferdinandu Kühnelu za doktorsko delo DE
DIFFUGIO: Vom lautlosen Verschwinden ethnischer Minderheiten von
Grabsteinen. Ethnische Homogenisierung am Beispiel Kärntens seit 1918,
druga nagrada Martini Zakocs za magistrsko delo Jezikovna podoba v
slovenskem Porabju, tretja nagrada Nini Štular za diplomsko delo Borba
slovenskega jezika s senco kljukastega križa v romanih Valentina
Polanška" [pod mentorstvom Aleksandra Bjelčeviča,
https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119586&lang=slv].

http://www.ds-rs.si/?q=novice/podelitev-priznanj-xix-nagradnega-natecaja-urada-vlade-rs-za-slovence-v-zamejstvu-po-svetu
-- "V dvorani Državnega sveta RS je bila v sredo, 29. septembra 2021,
slovesna podelitev priznanj XIX. nagradnega natečaja Urada Vlade RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska
dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Zbrane sta nagovorila
predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in ministrica za Slovence v
zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Video in foto: Milan
Skledar."

===


From: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
To: Slovlit Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Sat,  9 Oct 2021 07:14:20 +0000
Subject: Molièrove ženske: pogovor ob novi knjigi Diane Koloini Slabo
poznate naših src tančine

Molièra so pogosto interpretirali kot antifeminista, morda pa je bilo
ravno nasprotno. S tem se v svoji novi knjigi Slabo poznate naših src
tančine, ki je pravkar izšla v zbirki Novi pristopi, ukvarja
dramaturginja Diana Koloini. Knjigo bo v živo predstavila v četrtek,
14. oktobra, ob 18. uri, v Mini teatru. Z avtorico se bo pogovarjala
mednarodno uveljavljena filozofinja dr. Alenka Zupančič, prvakinji
ljubljanske Drame Polona Juh in Saša Pavček pa bosta interpretirali
nekaj odlomkov iz Molièrovih komedij. Knjiga bo na dogodku na voljo po
akcijski ceni 20 €, sledilo bo tudi podpisovanje. Vstop na dogodek je
prost, potrebno je upoštevati PCT pogoj.

Diana Koloini (1962) je dramaturginja, ki večinoma dela v gledališki
praksi, ob tem piše članke, eseje in razprave, tudi prevaja. Ukvarja
se predvsem z dramskim, a tudi s postdramskim, sodobnoplesnim in
opernim gledališčem, s slovensko in tujo dramatiko. V zbirki Novi
pristopi je leta 2000 objavila knjigo esejev o drami in gledališču
Zapeljevanje, iluzija, ljubezen.

Slabo poznate naših src tančine je predelana in nekoliko esejizirana
različica njene doktorske disertacije Podoba in vloga ženske v
Molièrovi komediografiji, ki jo je spomladi 2021 zagovarjala na
Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v
Ljubljani. Knjiga zagovarja tezo, da imajo ženski liki pri Molièru,
najpomembnejšem komediografu klasičnega gledališča, obsežno in
pomembno vlogo, večjo kot v delih večine gledališke in literarne
klasike. Ženski liki so tu kompleksni in izrazno bogati, zasedajo pa
kar najraznovrstnejše življenjske in dramaturške položaje. Praviloma
imajo avtonomno vlogo in izraz, čeprav so – v skladu z zakoni in
življenjsko prakso svojega časa – postavljeni v izrazito patriarhalno
urejen svet. A ravno ob tem se odpira nekaj osrednjih motivov, ki po
uveljavljenem razumevanju pripadajo ženskemu vprašanju: dostop do
izobrazbe, sodelovanje v javnem življenju, obvladovanje pisave in moč,
ki jo ta zagotavlja, pravica do svobodne izbire zakonskega partnerja
in usmerjanja svojega lastnega življenja. Konflikt med vsiljeno vlogo
objekta in žensko subjektivacijo je osrednja tema, ki se ji posveča
monografija.