[SlovLit] Rozamundini snubači -- Simpozij o Antonu Žaklju

[Miran Hladnik]

Od: Blažić, Milena Mileva <Milena.Blazic na pef.uni-lj.si>
Date: V čet., 7. okt. 2021 ob 10:56
Subject: Re: Rozamundini snubači
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007503.html)

Dragi MIran, veseli me, da Urško zanima,  koliko snubcev ima Turjaška
Rozamunda, za Urško pa vemo, da enega (Povodni mož). Mene pa zanima,
koliko "igrač" domnevno naj bi imel Ostrovrhar.

Prelep pozdrav,
Milena Mileva Blažić

---

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V čet., 7. okt. 2021 ob 17:24
Subject: Rozamundini snubači

V čast si štejem, da bere moje razlage tudi Urška Perenič. Glede
vprašanja, koliko snubcev ima dejansko lepa Rozamunda v Prešernovi
pesmi Turjaška Rozamunda, se za začetek lahko primerja trideset
vitezov na začetku Puškinove pesnitve Ruslan in Ljudmila z dvajsetimi
baroni v prvi objavi Prešernove pesmi v tretjih bukvicah Krajnske
čbelice iz leta 1832:

Dvajset jo baronov snubi:
Sedem iz dežele Laške,
Sedem iz dežele Nemške,
Šest iz Štajerske in Krajnske,
Ino zraven Ojstroverhar,
Ktermu boji so igrače.

Kakor kaže, je Prešeren trideset vitezov Puškinove pesnitve skrčil na
dvajset baronov svoje pesmi tudi zato, ker je bil slovenski števnik
trideset nasproti ruski dvozložnici tridcat' za zlog predolg. V prvi
objavi torej nastopa 21 snubcev: 20 baronov + junak Ojstroverhar. V
drugi objavi, se pravi v Poezijah iz leta 1847, je Prešeren število
snubcev skrčil naprej:

Dokaj jo baronov snubi:
Troje iz dežele laške,
Troje iz dežele nemške,
Troje z štajerske in krajnske,
Ino zraven Ojstroverhar,
Ki so boji mu igrače.

Števnik dvajset je zamenjal s paroksitoničnim prislovom dokaj, čeprav
bi ga lahko zamenjal tudi s paroksitoničnim števnikom dvanajst, medtem
ko bi motilo naglasno mesto oksitoničnega števnika devet. V drugi
objavi potemtakem nastopa 10 snubcev: 9 baronov + junak Ojstroverhar.

Vlado Nartnik

===

Od: Darja Rogelj <darja.rogelj na sazu.si>
Date: V čet., 7. okt. 2021 ob 11:28
Subject: Vabilo na simpozij o Antonu Žaklju

Spoštovani, vljudno vabljeni na simpozij o Antonu Žaklju, ki bo v
četrtek, 14. oktobra 2021, ob 9. uri v akademijski dvorani. Program je
v priponki.

Za udeležbo je potrebno dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT
(prebolevnosti covida-19, cepljenju ali negativnem izvidu testiranja).
Število mest je omejeno, zato Vas vabimo, da se na dogodek prijavite
na spletni strani SAZU  oziroma na telefonskih številkah 01 4706125
ali 01 4706136.

S prijaznimi pozdravi iz pisarne predsedstva
Darja Rogelj

Slavnostni začetek: ob 9. uri
Pozdrav: akademik Milček Komelj, podpredsednik SAZU, Ivica Šemrov,
dolgoletna ravnateljica OŠ Ledine
I. Življenjski in literarni kontekst: 9.15–10.15
Marijan Dović: Literarno življenje, mediji in cenzura v Žakljevem času
Gašper Peternel: Ana, Ažbetova iz Dolenčic
Bogdan Kolar: Duhovnik ljubljanske škofije Anton Žakelj - Rodoljub Ledinski
II. Žakljeva bibliografija in jezikovna problematika: 10.15–11.15
Drago Samec: Zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj (Rodoljub
Ledinski), duhovnik in pesnik v luči bibliografije
Marko Jesenšek: Žakljeva slovenščina
Jože Faganel: Problematika zapisovanja Žakljeve poezije v sodobni antologiji

III. Žakljeva avtorska poezija in primerjave z njegovimi sodobniki: 11.30–12.30
Janko Kos: France Prešeren in generacija Antona Žaklja Ledinskega
Marija Stanonik: Pesemska bera Antona Žaklja - Rodoljuba Ledinskega
Robert Jereb: Pesniki duhovniki z Idrijskega: Anton Žakelj, Frančišek
Svetličič, Matevž Hladnik, Andrej Likar in Jernej Uršič
IV. Žakljevo poseganje v avtorske in folklorne pesemske predlóge: 12.30–13.30
Urška Perenič, Anton Žakelj - Rodoljub Ledinski in njegovi
prevajalsko-prirediteljski prispevki
Marija Klobčar: Anton Žakelj in njegovi koncepti zapisovanja in
objavljanja folklornih pesmi
Marjeta Pisk: Janez Dolenc in Viktor Steska o Antonu Žaklju -
Rodoljubu Ledinskem