[SlovLit] O univerzi -- O Handkeju -- O znanosti

[Miran Hladnik]

""Izobraževanje olajšuje, spodbuja in krepi proces dozorevanja.  Je
tudi najboljše zdravilo proti družbenemu atavizmu. V čast mi je bilo
biti vzgojitelj na obeh straneh Atlantika. Dolga pot ni minila brez
težav in izzivov. Introspektivna ocena ponuja nekaj preudarkov, ki
lahko izobraževalne ustanove rešijo pred njimi samimi.

Tako kot tempelj, cerkve in druge svete ustanove tudi slonokoščeni
stolp uživa status "svete krave". Toda transparentnost in odgovornost
vse bolj upadata. Hegemonske hierarhije posredno in neposredno
vplivajo na cenjene donatorje, ki templje učenja spreminjajo v tovarne
karieristov, menedžerjev in strokovnjakov. Potrebe trga določajo
izdelke. Šolanje za resnico in nesebične cilje ne more zagotoviti
preživetja, kaj šele priznanja in nagrade. Kultura paternalizma,
rasizma in povprečnosti je del akademskega sveta. […] Videl sem vzpon
in padec "akademske svobode" v labirintih univerzitetne politike.
Jamski človek je bil nevljuden, morda celo barbarski, vendar nedolžen.
Sodobni moški in ženske v oblekah moči so vse prej kot to.

V zadregi zaradi dualizma mojega uspeha in neuspeha kot intelektualca,
učitelja, raziskovalca in administratorja gledam nazaj na akademsko
sfero kot v vzvratno ogledalo svojega dozorevanja. Moji študenti so
bili vedno na moji strani. Morda nisem bil tako slab učitelj. Moji
kolegi, ki so me jemali kot takega, so bili jezni in fanatični. Vedno
sem spoštoval legitimno hierarhično avtoriteto. Toda skupine, obsedene
z močjo, so neupravičeno izkoriščale mojo "drugačnost". Nehote sem se
seveda temu uprl v svojo škodo, ne da bi to pustilo kako sled.

[…] Akademskim vodjem ni treba, da bi bili direktorji in zbiralci
sredstev. Morda bi ta dela bolje opravljali diplomanti. Vedno se
sprašujem, zakaj visoko plačani univerzitetni voditelji ne poučujejo
več. Če bi bilo poučevanje njihova poklicanost, se ne bi odločili za
akademsko birokratsko službo. […] Iluzija moči nas vse zaslepi.
Učitelji s profesorskim nazivom so na konju, tisti brez naziva pa
zgube, nezmožne pridružiti se zaželenemu klubu. Predatorsko mentorstvo
in pokroviteljstvo na podlagi rase, spola in spolne usmerjenosti
spodbujajo konflikte, sumljivo znanost, pajdašenje in povprečnost na
račun javnega interesa.

Upadanje disidentstva je morda prva in najhujša žrtev vseprisotne
krize. Akademski svet preveva kultura strahu, ki je odraz kompleksne
družbene disfunkcionalnosti. Vseprisotna kulturna vojna daleč presega
Ameriko. […] Upadanje vljudnosti še posebej ogroža demokratične
institucije, ki omogočajo različne ognje prosvetljevanja in številne
cvetlice na vrtu znanja. […] Pred približno dvema desetletjema sem se
zavzemal za subvencioniranje celotnega visokošolskega izobraževalnega
sistema. To bi stalo komaj delček naših vojaških stroškov. To je bilo
dolgo pred tem, ko smo izvedeli za progresivne poglede senatorja
Bernieja Sandersa in francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja.
Komodizacija izobraževanja v brezupno razslojeni družbi je recept za
nevarne neenakosti. Visokošolsko izobraževanje ne sme biti soudeleženo
pri ustvarjanju sistemskih neenakosti in nepravičnosti.

Razsvetljenski paradoks je v nevarnosti človeške iznajdljivosti. Po
mojem prepričanju so univerze najuspešnejše in najbolj proaktivne
ustanove, ki spodbujajo in gojijo seme novega. Ker je institucionalni
propad eden od vodilnih dejavnikov propada civilne družbe, je splošna
dekonstrukcija visokega šolstva nadvse pomembna. Digitalna revolucija
in pandemije sta izsilila globalno eksistencialno spremembo paradigme.
Več milijard dolarjev vreden načrt za obnovo ameriške infrastrukture
je spodbuden. Vendar pa je izključitev univerzitetne dekonstrukcije
zaskrbljujoča."

Brij Mohan: Analects [ostanki, postržki?] of higher education.
Academia.edu (https://www.academia.edu/49331290/Analects_of_Higher_Education).
Translated with http://www.DeepL.com/Translator (free version).

===

https://beletrina.us18.list-manage.com/track/click?u=6c671b436c5d0de9e4d3ae4ff&id=579ba4721e&e=6e20ed8efd
-- pogovar s prevajalko Amalijo Maček o knjigi Moje leto v
Nikogaršnjem zalivu, osrednjem proznem delu izpod peresa Petra
Handkeja. Beletrina.

===

"Popolnoma res je, da znanost napada vrednote. Ne neposredno, saj
znanost ni njihov sodnik in jih mora prezreti; vendar pa spodkopava
vsako mitsko ali filozofsko ontogenezo, na kateri je animistična
tradicija, od avstralskih aboridžinov do dialektičnih materialistov,
utemeljevela moralo: vrednote, dolžnosti, pravice, prepovedi. Če
človek sprejme to sporočilo v njegovem polnem pomenu, se mora končno
zbuditi iz svojih tisočletnih sanj in odkriti svojo popolno
osamljenost, svojo temeljno izoliranost. Zavedati se mora, da kot
cigan živi na meji tujega sveta; sveta, ki je gluh za njegovo glasbo
in je enako ravnodušen do njegovih upov kot do njegovega trpljenja ali
zločinov." -- Jacques Monod: Naključje in nujnost (Le hasard et la
nécessité, 1970), citirano po objavi na forumu Humanist 20. 7. 2021
(https://www.dhhumanist.org/volume/35/152/). Translated with
http://www.DeepL.com/Translator (free version)