[SlovLit] Poopombljanje -- Z Borisom Pahorjem in Jankom Kosom -- Amfiteater 2021/1 -- O vpraševanju

[Miran Hladnik]

https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/9783110689112/html --
Julia Nantke in Frederik Schlupkothen (ur.): Annotations in Scholarly
Editions and Research: Functions, Differentiation, Systematization. De
Gruyter, 2020. Anotacije v znanstvenih izdajah in raziskovanju.

===

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Date: V čet., 24. jun. 2021 ob 07:21
Subject: [Pogovor z Borisom Pahorjem]

Dragi Miran, pošiljam. S pisateljem sva se za N1 Slovenija, partnerja
CNN, pogovarjala v začetku maja.

https://n1info.si/novice/slovenija/boris-pahor-modro-in-posteno-razmisljanje-ob-30-letnici-slovenije/
-- Urška Perenič: Boris Pahor: Modro in pošteno razmišljanje ob
30-letnici Slovenije. N1 SLO 24. 6. 2021.

Urška

===

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Date: V čet., 24. jun. 2021 ob 09:01
Subject: Janko Kos

Miran, pošiljam še PDF mojega intervjuja z akad. Jankom Kosom za
revijo Zvon, ki so mi ga dovolili takole deliti
(https://slov.si/doc/Dr.JankoKos.pdf). Nastal je ob njegovi
častitljivi 90. letnici in ob 30. roj. dnevu Slovenije. Pogovarjala
sva se na njegovem domu in bil je zares živahen pogovor, ki mi bo
posebej ostal v spominu. Vredno prebrati! Dovolim si posebej poudariti
dva citata, namreč tistega, ki govori o nalogi literarne vede in
njenem stiku z gradivom, t. i. empiriji, v žlahtnem pomenu te besede,
in pa, kako bi morala biti literarna veda kot znanost (drugo je
kritika) previdna, da ne rečem kar s svojimi besedami potrpežljivo
ponižnejša do literature, ki nastaja v zadnjih desetletjih, več
desetletjih, da bi zmogla objektivnejši pogled nanjo. A to je le nekaj
od bogate vsebine. Lp, Urška

===

From: Gasper Troha-Amfiteater <amfiteater na slogi.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 24 Jun 2021 09:51:15 +0200
Subject: Amfiteater 2021/1

Prva letošnja številka Amfiteara je posvečena temi skupnosti v
gledališču. Kako gledališče oblikuje skupnost? Ima na širšo družbo kak
vpliv? Kako je skupnost vpisana v samo dramsko besedilo?

Številko je spodbudila 50-letnica Gledališča Glej, na to temo pa je
potekal tudi mednarodni znanstveni simpozij. Razprave prinašajo
analizo slovenskih eksperimentalnih gledališč (Tomaž Toporišič),
hrvaške gledališke scene (Višnja Kačić Rogošić). Nadalje obravnavajo
razlike med snovalnim in skupnostnim gledališčem (Aldo Milohnić) ter
med dramskim in ne več dramskim tekstom (Gašper Troha). Dopolnjujejo
jih analize različnih sodobnih primerov gledaliških kolektivov (Branko
Jordan) in primerov poseganja gledališča v širšo družbeno skupnost v
Gani (Promise Nyatepeh Nyatuame, in Akosua Abdalah), Mehiki (Marina
Pallarès Elias) in na Češkem (Intelektrurálně Collective).

Razprave dopolnjujeta dve recenziji. V prvi Eva Kučera Šmon
predstavlja knjigo Male Kline Gledališča potencialnosti, v drugi pa
Kaja Jurgele knjigo Birgit Fritz InExActArt: avtopoietsko gledališče
Augusta Boala.

Celotno številko lahko preberete na naslednji povezavi
https://www.slogi.si/publikacije/amfiteater-9-1/

Lep pozdrav,
Gašper

===

From: Knjigarna AZIL <knjigarna.azil na gmail.com>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 24 Jun 2021 07:59:38 +0000
Subject: O vpraševanju z Mladenom Dolarjem in gosti

Spoštovane, spoštovani, v ponedeljek, 28. junija, vas ob 19. uri
vabimo v Atrij ZRC na razmislek o vpraševanju, s katerim bomo
proslavili izid knjige Arona Ronalda Bodenheimerja Zakaj? O obscenosti
vpraševanja. Knjigo bo predstavil filozof in pisec spremnega besedila
Mladen Dolar, ki mu bosta z interpretacijo slavnih primerov vprašanj
iz literature in zgodovine pomagala igralca Branko Jordan in Klara
Kuk.

Bodenheimerjeva knjiga, ki je v prevodu Alfreda Leskovca nedavno izšla
pri Društvu za teoretsko psihoanalizo, ima zelo natančen fokus:
analizo vprašanja, akta vpraševanja kot takega, pretres njegovih
predpostavk in nasledkov. Avtorjeva teza je, da je vprašanje kot
lingvistični mehanizem vselej vpisano v določeno strukturo oblastnih
razmerij, spraševalca postavlja v nadrejeni položaj, izprašanec pa
strukturno ne more zares odgovoriti na zastavljeno vprašanje,
vprašanje v njem vselej prinese na dan določen občutek krivde, še več,
v aktu vpraševanja je nekaj obscenega, tudi kadar gre za navidez
povsem nedolžne in objektivne reči.

Knjiga analizira dolgo vrsto tipičnih vsakdanjih vprašanj, tem pa
dodaja niz slavnih primerov iz literature (Hamlet, Julij Cezar,
Wilhelm Tell, Faust itd.), analizira probleme samospraševanja,
retoričnih vprašanj in nenazadnje lucidno posega na področje
filozofije (od sokratskih vprašanj v Platonovih dialogih do
Heideggerja): Ali me ljubiš? Koliko je ura? Ali obstaja Bog? Očka,
zakaj je nebo modro? Biti ali ne biti? Zakaj se igraš s svinčnikom?
Kako si kaj? Zakaj so Turki v  Nemčiji tako osovraženi? A ne smem niti
vprašat? Zakaj je Mozart ustvaril Čarobno piščal? Hočete več ali manj
države? Zakaj je rajši bit in ne nič?

Aron Ronald Bodenheimer (1923–2011) je bil švicarski psihiater.
Predaval je psihiatrijo in psihoterapijo na univerzah v Zürichu in Tel
Avivu, kot gostujoči profesor pa tudi na številnih univerzah v Evropi
in ZDA. Poleg knjig o psihoterapiji je napisal tudi vrsto drugih del o
literaturi, judovski zgodovini itd. Pripadal je generaciji
intelektualcev, ki so poleg svoje specializacije suvereno in eruditsko
posegali na področja širše kulture, zgodovine in filozofije. Zakaj?
(1984, druga razširjena izdaja 2011) je njegova najbolj znana in
komentirana knjiga.