[SlovLit] Cetinjski filološki dnevi -- O pravopisni reformi -- Re: Andrea Trovesi (1971--2021) -- Kitice in stavi

Miran Hladnik hladnikmiran na gmail.com
Tor Jun 15 07:35:38 CEST 2021


https://kuscholarworks.ku.edu/handle/1808/31665 -- Cetinjski filološki
dani, II. Zbornik radova s naučnoga skupa održanog na Cetinju 10–12.
septembra 2019.

===

Od: Emica Antoncic <antoncic na aristej.si>
Date: V pon., 14. jun. 2021 ob 15:33
Subject: Jezikovni kot o pravopisni reformi

Spoštovane kolegice in kolegi, dovolite mi, da vas obvestim, da v
svojem Jezikovnem kotu v najnovejših Dialogih razmišljam o napovedani
pravopisni reformi pri pisanju neprvih sestavin v večbesednih
zemljepisnih imenih, o različnih možnostih, ki jih imamo pri tem, in
kam nas te peljejo. Ker gre za pereče vprašanje vseh dosedanjih
slovenskih pravopisov, je tudi ta moj zapis prosto dostopen:
http://www.aristej.si/slo/PDF/dialogi-5-6-2021-jezikovni-kot.pdf

Lepo pozdravljam
Emica Antončič
založnica, urednica in lektorica

===

From: "Pirc, Sanja" <Sanja.Pirc na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 14 Jun 2021 16:15:44 +0000
Subject: V slovo prof. dr. Andreu Trovesiju (1971--2021) (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007398.html)

Predragi Andrea, dan potem, ko bi moral praznovati svoj 50. rojstni
dan, nas je zadela neznansko žalostna novica. Za razliko od tebe smo
bili tvoji sodelavci in študentje premalo pogumni, da bi zadnja tri
leta sprejeli surovo resnico, s katero si se ti tako dostojanstveno
soočal do samega konca.  Jokali smo zate in zase, saj je naenkrat
zmanjkalo izgovorov, s katerimi smo se, tudi zavoljo tvoje skromnosti
in uvidevnosti, velikokrat dobronamerno slepili glede resnosti tvoje
bolezni. Nikoli nisi želel govoriti o njej in po tem, ko so te
zdravniki nekajkrat uspešno vrnili med nas, smo začeli kot otroci v
pravljice verjeti v njihovo in tvojo čudežno moč, ki na koncu vedno
premaga zlo. Takih lastnosti ti pravzaprav sploh ni bilo težko
pripisati, saj si bil v vseh pogledih izjemno in nenavadno bitje.
Prekipeval si od duha – velikega, raziskovalnega, nemirnega,
radoživega, veselega, pozitivnega, popotniškega, igrivega – in
nalezljivega. Z njim si znal s tebi tako naravno lahkotnostjo
navdušiti in nalesti s pozitivno in konstruktivno energijo ljudi okoli
sebe. Bil si človek in učenjak v najžlahtnejšem pomenu besede. Medtem
ko so te starejši kolegi cenili in spoštovali, so te študenti prav
odkrito oboževali. Po hodnikih Sapienze se je naglo širil glas o tvoji
izjemni strokovni pripravljenosti, splošni razgledanosti, duhovitosti,
dostopnosti in odprtosti, ki je znova pritegnila radovednost študentov
za primerjalno slovansko jezikoslovje in slovenščino. Veljal si za
zelo zahtevnega profesorja, a so te imeli za svojega vzornika. Bil si
briljanten znanstvenik in rojen učitelj: tvoja predavanja so bila
svojevrstne predstave, v katerih se je potapljalo v čas in potepalo po
jezikovno-literarnih svetovih ter se tako velikokrat pozabilo
pogledati na uro. Ne nazadnje so te vsi študentje, ki so se v zadnjih
petih letih poleg (dveh) drugih vpisali na študij slovenskega jezika,
izbrali za mentorja pri svojih diplomskih in magistrskih nalogah …

Zato smo bili ob novici 10. junija zelo pretreseni, žalostni ter jezni
hkrati … in smo tako vsak zase in vsi skupaj še toliko bolj obžalovali
sleherni zamujeni trenutek s teboj. Za živa si bil preveč skromen, da
bi nam dovolil govoriti o tem, kako pomemben si bil vedno za nas in
kako radi te imamo. Verjetno si sploh ne bi znal predstavljati, kako
veliko te je ostalo v vsakemu izmed nas, ki smo te v življenju
srečali. Zato se je/bo prekleto težko privaditi na preteklik ob
omenjanju tvojega imena, predragi prijatelj  … In da boš po novem
prihajal med nas od nekod bolj daleč od Bergama …

Sanja Pirc,
učiteljica slovenskega jezika na univerzi Sapienza v Rimu

===

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V pon., 14. jun. 2021 ob 20:10
Subject: Kitice in stavi

Kosovelova pesem Polja je že na zunaj zanimiva s tremi kiticami, ki so
hkrati tudi stavi. Prva stav obsega štiri nepolne povedi:

Polja.
Podrtija ob cesti.
Tema.
Tišina zavesti.

Druga stav obsega tri nepolne povedi:

V dalji
okno svetlo.
Kdo?
Senca na njem.

Tretja stav obsega polno-nepolno poved:

Nekdo gleda
za menoj,
z menoj
nepokoj
in slutnja
smrti.

Nasproti stavem s povedmi imajo kitice več vrstic, tako da sta prvi
dve kitici primerljivi tudi z osmimi vrsticami kvartetnega dela soneta
in tretja kitica s šestimi vrsticami  tercetnega dela soneta. Svetlo
okno v drugi kitici spominja kar na luno v drugem sonetu Sonetov
nesreče Franceta Prešerna. In vlak je ob tem kakor kača (K) v prvem,
slutnja smrti pa kakor življenja sveča (ŽS) v tretjem sonetu Sonetov
nesreče:

VD       :         H

           X

K         :        ŽS

Med nastankom Prešernovih sonetov in Kosovelove pesmi je sicer 92 let
in ravno na sredi je rojstvo Otona Župančiča leta 1878. In ko je bil
slednji star 26 let in je napisal pesnitev Z vlakom, se je ravno rodil
Srečko Kosovel, ki je 20 let pozneje napisal pesem Polja.

Vlado Nartnik


Dodatne informacije o seznamu SlovLit