[SlovLit] Andrea Trovesi (1971--2021) -- Enotni kulturni prostor

[Miran Hladnik]

From: "Matej Šekli" <matej.sekli na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sat, 12 Jun 2021 14:33:40 +0200
Subject: Andrea Trovesi (1971--2021)

Andrea Trovesi se je rodil in živel v Bergamu. Diplomiral je leta 1997
iz jezikoslovja (ruščina in nemščina) na Univerzi v Bergamu.
Specialistični študij s področju slavistike je nadaljeval na
Slovanskem inštitutu Češke akademije znanosti in na Karlovi univerzi v
Pragi. Doktoriral je leta 2002 na temo določnosti v slovanskih jeziki
na Univerzi v Milanu; njegov doktorat je izšel v obliki monografije
(La genesi di articoli determinativi. Modalità di espressione della
definitezza in ceco, serbo-lusaziano e sloveno ‘Geneza določnih
členov: način izražanja določnosti v češčini, lužiški srbščini in
slovenščini’, Milan, 2004).

Od leta 2002 je predaval slovansko filologijo na Univerzi v Bergamu in
slovansko jezikoslovje na bližnji Univerzi v Milanu. Od študijskega
leta 2015/2016 pa je bil profesor za slovenski jezik in književnost
ter za slovansko filologijo na Univerzi La Sapienza v Rimu. Bil je
član upravnega odbora Slavističnega društva Italije (Associazione
Italiana Slavisti), uredniškega odbora znanstvene revije Studi
Slavistici in član Razreda za slavistiko milanske Ambrozijanske
akademije (Accademia Ambrosiana, Classe di Slavistica).

Andrea Trovesi je bil slavist v najžlahtnejšem pomenu besede s širokim
razgledom po slovanskem jezikovnem svetu, aktivno je namreč obvladal
večino slovanskih jezikov ter dobro poznal njihovo sedanjost in
preteklost. Raziskovalno se je ukvarjal predvsem s primerjalno in
kontrastivno slovnico slovanskih jezikov, pogosto z arealnega vidika
(npr. nastanek določnega člena v slovanskih jezikih Srednje Evrope,
zgodovina turcizmov v slovanskih jezikih na Balkanu, zaton zgodovinske
večjezičnost v Srednji in jugovzhodni Evropi; kodifikacije knjižne
črnogorščine; zvalnik v slovanskih jezikih; raba imperfekta v
italijanščini in slovanskih jezikih). Zelo je bil aktiven znotraj
italijanske slavistike, leta 2007 je spet oživil tradicijo simpozija o
slovanskem jezikoslovju (iz 80. in 90. let 20. stoletja) Incontri di
Linguistica slava. (So)uredil je več zbornikov oz. monografij (z
znanstvenih srečanj), npr. I serbo-lusaziani: storia, letteratura,
lingua ‘Lužiški Srbi: zgodovina, književnost, jezik’ (Bergamo, 2007),
Le lingue slave tra innovazione e conservazione: grammatica e
semantica ‘Slovanski jeziki med inovativnostjo in arhaičnostjo:
slovnica in pomen’ (Bergamo, 2008), Langues slaves en contraste ‘O
slovanskih jezikih kontrastivno’ (Bergamo, 2016), Praga–Milano. Andata
e ritorno. Scritti in onore di Jitka Křesálková ‘Eno povratno
vozovnico Praga–Milan: zbornik v čast Jitki Křesálkovi’ (Alessandria,
2020). Je soavtor češke slovnice za tujce (Grammatica ceca: fonetica,
morfologia e sintassi con esercizi e soluzioni ‘Češka slovnica:
glasoslovje, oblikoslovje, skladnja z vajami in rešitvami’, Milan,
2019).

Kolega Trovesi se je že od samega začetka svoje raziskovalne poti
ukvarjal tudi s slovenščino, za svoj doktorat je namreč na terenu
zbiral jezikovno gradivo narečne/govorjene slovenščine. V tesnejšem
stiku s slovenskim jezikovnim prostorom pa je bil predvsem po nastopu
profesure na rimski Sapienzi. V zadnjih letih je sodeloval na več
znanstvenih in strokovnih srečanjih v Ljubljani oz. v publikacijah s
teh (delovno srečanje za izobraževanje učiteljev slovenščine kot
tujega jezika na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik FF UL
avgusta 2017; Na vzhod! LGBTQ+ književnost v vzhodni Evropi na FF UL
oktobra 2018; Rajko Nahtigal in 100 let slavistike na Univerzi v
Ljubljani, Ljubljana, 2019).

===

Od: Lidija Golc <lidija.golc na ssfkz.si>
Date: V sob., 12. jun. 2021 ob 08:10
Subject: Povzetek prispevka o enotnem kulturnem prostoru, PEN, Bled, 9. 6. 2021

Korošci imajo raje izraz skupni kulturni prostor, a sem upoštevala dva
zbornika, ki upoštevata »enotni« (Meje slovenskega kulturnega
prostora, 2014, in O slovenski književnosti v Italiji in Avstriji,
2017). [...]

Izhodišče refleksije je mnenje zbornika Manifest Alpe-Jadran:
Identificiram se z mejo, ne z eno ali drugo stranjo meje, ampak z mejo
kot krajem srečevanja, izmenjave in prehajanja.  Neverjetna je
aktualnost Lennonove pesmi War iz over v povezovanju osebnih usod
avtorjev zbornika z vsemi tremi perspektivami stvarnosti (sedanjost,
preteklost, prihodnost). Preseganje meja dokazujem z vsaj štirimi
knjigami, od katerih nekaj več povem o za kresnika nominiranem romanu
Vincenca Gotthardta: Na drugem koncu sveta.

Osebni stiki so pomembni v primerih: možnost objavljanja; Kino v
karanteni, tinjsko novoletno srečanje 30. 1. 2021, spletno predstavo
ob letošnjem kulturnem prazniku, (Beseda je kulturnemu človeku
dragulj), koncert Koroška poje. O povezovalni vlogi umetnosti.

Nekaj institucij, ki skrbijo za enotni kulturni prostor, npr. INV, SNI
Urban Jarnik, SLORI, KKS; institucije v Avstriji.

Za stike med koronsko zaporo skrbijo tudi mediji, na Koroškem:
Nedelja, Novice, ORF (Dober dan, Koroška, Zajtrk s profilom, Radio
Agora.

Dve izkušnji: sigledal.org, PEN, pričakujem boljše povezovanje matice
z zamejstvom in izseljenstvom.

Predlogi: Poročanje kot o enotnem prostoru;  tržaški zamejski dnevnik
še vedno gledamo ponoči, domovinska vzgoja (tudi literatura, glasba,
filmi, redne izmenjave učiteljev in učencev/dijakov (redne),
ekskurzije, izmenjava novinarjev.

Temeljna listina PEN-a (in tudi njeno delovanje) je bolj kakor v
bližino usmerjena navzven, saj je tako njeno poslanstvo. Prav pa je,
da bi povezovalno delovali tudi do Slovencev; saj smo matica, zamejci
in izseljenci naš skupni dom; brez spoštovanja in negovanja doma pa
smo v urah naših dni (spomnimo se Mire Mihelič) tudi navzven šibkejši,
kakor bi lahko bili.