[SlovLit] Zoran Božič -- Poslanstvo humanistike in družboslovja -- Turki

[Miran Hladnik]

Od: Katja Mihurko <katja.mihurko.poniz na ung.si>
Date: V čet., 3. jun. 2021 ob 17:51
Subject: Zoranu Božiču v spomin

Dragi Miran, dragemu in spoštovanemu Zoranu smo zapisali nekaj misli v
spomin tudi na spletni strani Univerze v Novi Gorici:
http://www.ung.si/sl/novice/2232/v-spomin-in-memoriam-/

Lep pozdrav,
Katja

---

Od: Matjaz Zaplotnik <matjaz.zaplotnik na siol.net>
Date: V pet., 4. jun. 2021 ob 11:23
Subject: Eden Zoranovih zadnjih javnih nastopov

Živjo Miran, takole sem pred približno dvajsetimi meseci na kongresu v
Novem mestu ujel enega Zoranovih zadnjih javnih nastopov:
https://www.youtube.com/watch?v=Un_NZytBPHg
Pogrešal bom njegovo sproščeno debatiranje in vedro razpoloženje, tako
na na slavističnih kongresih kot drugod. [...]

Bodi lepo, Matjaž

---

https://slov.si/doc/bozicevi.jpg -- družina Božič v 50. letih. Minki
in Alenki hvala za fotografijo. Zoranov pogreb bo v ponedeljek ob 15.
uri v Kojskem. -- miran

===

Od: Katja Mahnič <katja.mahnic na gmail.com>
Date: V čet., 3. jun. 2021 ob 14:30
Subject: O poslanstvu humanistike in družboslovja: ob stoletnici
Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani - digitalna verzija že na
spletu

Spoštovani, knjiga O poslanstvu humanistike in družboslovja: ob
stoletnici Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani je že na spletu.
Objavo si lahko ogledat[e] na spletnem naslovu
https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/274 . V
tiskani verziji bo publikacija izšla ok. 15. junija.

Lep pozdrav, Katja Mahnič

===

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Date: V pet., 4. jun. 2021 ob 12:23
Subject: Turki

Včeraj smo bili na nacionalki, komercialki in vsepovsod priča po mojem
do konca neprimernemu poročanju o 450 turških delavcih, ki se bodo
začasno naselili v vasi Orehek pri Postojni, saj bodo pomagali graditi
drugi tir. Kot naturalizirana Postojnčanka se drznem oglasiti, saj sem
bila zgrožena. V turški povesti 19. stoletja, najbolj trdoživem žanru
pri Mohorjevi družbi, so Turki predstavljeni kot nacionalni
sovražniki. Josipu Jurčiču takšnega upodabljanja menda ja ne moremo
zameriti. Pa ne zato, ker je Jurčič, pač pa zato, ker neposredne
izkušnje s Turki bržda ni imel in predvsem zato, ker mu je antagonizem
med domačim in tujim/turškim v pero narekoval predvsem žanrski tip
povesti pa tudi sočasni zgodovinski kontekst. Predstavljamo si, da
imamo v 21. stoletju in v času globalizacije vendarle več neposrednih
izkušenj s tujimi kulturami, zaradi česar taka perspektiva nadvse
čudi, poročila in novice pa razen tega niso literarna povest. Kot
nekdo, ki še kako ceni in spoštuje lastno tradicijo, domače, svoje!, a
ni nacionalist, tujega pa ne sovraži!, ostro protestiram proti
takšnemu nečloveškemu in nekrščanskemu odnosu do sočloveka. Urška