[SlovLit] Izbrisana Ana Frank -- Re: Lipa zelenela je -- Re: Bolgarski prevod Poezij Franceta Prešerna -- Re: Jurčič danes

[Miran Hladnik]

Od: Boža Krakar Vogel <boza.krakar na guest.arnes.si>
Date: V tor., 9. feb. 2021 ob 11:12
Subject: Dnevnik Ane Frank (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007270.html in prej)

Nisem sicer med avtorji posodobljenega učnega načrta  za
slovenščino/književnost v osnovni šoli (2019), a kot članica razvoojne
predmetne skupine za slovenščino pri ZŠ poznam načela njegove sestave.
V primerjavi z UN 2011 je v slednjem nekaj sprememb, predvsem v tem,
da niso poimensko navedena vsa predlagana besedila, ki naj jih berejo
učenci (kot obvezna so sestavljalci določili le nekaj besedil, druga
pa prepustili izbiri učiteljev in sestavljalcem beril). Tako torej
niso ničesar izbrisali, ampak še bolj razrahljali izbirnost, ki je
zlasti v osnovni šoli osrednje vodilo šolskega branja. (»Učni načrt ne
vsebuje predlaganih besedil, pač pa /v razdelku Vsebine/ določa
avtorje in avtorice, katerih dela naj učenci in učenke spoznajo v
posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih.Učitelj/učiteljica lahko k
temu seznamu doda tudi besedila po svoji izbiri« - UN 2019: 73).

Tako so v UN 2011 podani nekateri predlogi kot opora učiteljem, mdr.
za 8. razred tudi Dnevnik Ane Frank, v UN  2019 pa ne več – ne Dnevnik
ne druga besedila. To pa ne pomeni, da Dnevnika ni mogoče brati ali da
 to celo prepovedano (?! – pri UN sodelujem že več kot 25 let, pa
nismo nikoli ničesar prepovedali, čeprav so take pobude od zunaj
pogosto bile). Tako so po želji tudi Dnevnik mirno lahko vključili
sestavljalci beril, ki konkretizirajo dikcijo UN.  Berila pa niso
nova, ampak veljajo tista od 2011.  A npr.v berilih iz serije Novi
svet iz besed 7-9, katerih vodilna avtorica je Milena M. Blažić, tega
besedila ni, kar pomeni, da ni bilo uvrščeno niti,  ko je v UN še bilo
nevedeno kot možno izbirno branje.

Toliko o dejstvih. Ali je bolje, da so šolska besedila bolj ali manj
predpisana in kako to poteka, sem govorila v pogovoru s Tino Kozin
3.2. na programu ars
https://ars.rtvslo.si/2021/01/literarna-matineja-214/ . Če koga ta reč
zanima bolj detajlno, bi bilo dobro, da bi se prej bolj poučil, predno
sproži vihar v kozarcu vode.

===

Od: Osolnik, Vladimir <Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si>
Date: V tor., 9. feb. 2021 ob 11:19
Subject:  Re: Lipa zelenela je
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007270.html)

Davorin Jenko, nadarjeni glasbenik, doma na Gorenjskem, je pred celim
stoletjem napisal slovensko in srbsko himno; Slovenci smo jo pozabili,
pri Srbih pa še danes velja. Pozabili pa smo tudi na spomenik D. Jenku
v Ljubljani, nedaleč od Trubarjeve ulice, antični steber z napisom ...
Pred leti ga je obnovila Vukova zadužbina v Ljubljani.

Lp
mirko

===

Od: Osolnik, Vladimir <Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si>
Date: V tor., 9. feb. 2021 ob 11:39
Subject: Re: Bolgarski prevod Poezij Franceta Prešerna
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007265.html)

Dragi in cenjeni kolega Ljudmil Dimitrov, najlepša hvala za prijazno
vezilo, vabilo na digitalno srečanje, in hkrati tudi za Tvoje
dolgoletno in nadvse uspešno delo pri promociji, prevajanju in
razširjanju slovenske umetniške besede v  Bolgariji ... S spoštovanjem
in prisrčnimi pozdravi

Vladimir Osolnik
mirko

===

Od: Zoltan JAN <zoltan.jan na siol.net>
Date: V tor., 9. feb. 2021 ob 11:45
Subject: Re: [SlovLit] Jurčič danes
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007270.html)

V članku Anje Intihar Josip Jurčič – v marsičem prvi (Delo 9. 2. 2021.
https://www.delo.si/kultura/knjiga/josip-jurcic-v-marsicem-prvi/), o
katerem je poroča SlovLit  9. 2. 2021 ob  08:22, sem s presenečenjem
prebral, da je Jurčičevo najbolj prevajano delo »Kozlovska sodba v
Višnji Gori, prevedena v dvanajst evropskih jezikov.« Doslej sem živel
v prepričanju, da je največkrat prevedeno slovensko delo v tuje jezike
Jurij Kozjak, slovenski janičar: povest iz petnajstega stoletja domače
zgodovine. Koliko je Ferdinandu Koledniku, ki je veliko svojih moči
namenil širjenju poznavanja tega dela po svetu in mu je uspelo
zagotoviti prevode v skoraj petdeset različnih jezikov, pomagal
dvoumen podnaslov, ki ga je mogoče razumeti, kot da gre za povest, ki
je nastala v petnajstem stoletju, ne pa kot podatek, da je to stoletje
dogajalni čas, je seveda drugo vprašanje. Morda bi veljalo kdaj
pokukati k starejšim literarnim zgodovinarjem, ki kar izpuhtevajo iz
našega kolektivnega in celo strokovnega spomina (Gregor Kocjan, Mirko
Rupel, Bogomil Gerlanc, Martin Jevnikar, France Dobrovoljc,  Fran
Levec …).

Lepe pozdrave

Zoltan JAN

---

Pokukal sem v Cobiss, ki našteva 13 prevodov Kozlovske sodbe in 10
prevodov Jurija Kozjaka. Če pri poročilu o 50 prevodih Jurija Kozjaka,
ki naj bi jih po zaobljubi priskrbel Kolednik, ne gre za
literarnozgodovinsko legendo, drugi prevodi najbrž niso bili
natisnjeni. Mogoče bi kdo iz Cistercijanskega samostana v Stični, ki
hrani Kolednikovo zapuščino, znal povedati kaj več. -- miran