[SlovLit] Jezikoslovno in literarnovedno v Azilu -- ... in na ZRC SAZU -- ... pa na FF tudi -- Re: Prevajalski seminar

Pet Dec 11 14:43:07 CET 2020

https://twitter.com/bookAzil/ --  Knjigarna AZIL Retweeted ZRC SAZU
@ZrcSazu ·23 Nov: Izza virtualnega zapečka piše Zdravko Duša, gospodar
Lukatelc, od koder bo v tem tednu mogoče spremljati pogovore s
@KozmaAhacic , snovalci knjige Zgodbe iz konzerve, in s Silvom
Torkarjem, raziskovalcem antroponimiji in toponimiji na Tolminskem. --
*O razsvetljenju in pozitivnih učinkih predpisanih knjig se posvetujte
s humanisti in družboslovci.

===

Od: irena naglic <irena.naglic na zrc-sazu.si>
Date: V pet., 11. dec. 2020 ob 11:35
Subject: Vabilo na spletno novinarsko konferenco Založbe ZRC

Spoštovane in spoštovani! Prijazno vabimo na novinarsko konferenco iz
serije rednih predstavitev raziskovalnih rezultatov ZRC SAZU, ki bo v
ponedeljek, 14. decembra 2020, potekala na platformi zoom. Predstavili
bomo štirinajst novih publikacij Založbe ZRC. Po kratki predstavitvi
knjig bodo avtorji in uredniki z veseljem odgovarjali na novinarska
vprašanja. Pridružite se nam ob 10. uri na povezavi
https://us02web.zoom.us/j/89303616330

Seznam novih knjižnih izdaj s kratkimi opisi je na voljo v spletni
najavi https://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/novinarska-konferenca-zalozbe-zrc-14
[...]

Marko Snoj: Slovar Pohlinovega jezika (988 strani) prinaša prikaz in
razlago besedja, ki ga je naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin
(1735–1801) prikazal ali uporabil v svojih jezikoslovnih delih. To so
Tu malu besedishe treh jeſikov (1781), ki je prvi natisnjen slovar s
slovenščino na prvem mestu, Glossarium Slavicum (1792), ki je prvi
natisnjen (predznanstveni) etimološki slovarja kakega slovanskega
jezika, prva izdaja slovnice Kraynska grammatika (1768) in štiri
izdaje učbenika Abecedika (1765, 1789, 1794 in 1798). Slovar obsega
13.433 slovarskih sestavkov, in sicer 12.229 polnih (356
lastnoimenskih), med katerimi je 11.774 enobesednih in 455 dvo- ali
večbesednih, ter 1204 kazalčnih. V prvem dodatku so besede razvrščene
glede na izbrane besednovrstne podkategorije, v drugem pa v pomenska
polja. Pohlinovo jezikoslovno delo je imelo sicer precejšen, a po
svoji vrednosti vendarle premajhen vpliv na poenotenje in
standardizacijo slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju. Če bi
Pohlinovi sodobniki in njihovi nasledniki cenili njegovo delo po
dejanski vrednosti, bi danes kavču rekli leníšče, šefici poročníca,
indijskim oreškom epātke, sinovi hčerki pa sȋnkinja.

Vladimir Bartol, Zbrano delo, 4. Uredil Miran Košuta (516 strani).
Četrti zvezek Zbranih del Vladimirja Bartola prinaša piščevo krajšo
prozo, ki je nastala zvečine v Trstu in Ljubljani od maja 1945 do
njegove smrti leta 1967. Glavnino izdaje sestavljajo štiri pripovedi,
ki jih je avtor leta 1957 uvrstil v zbirko Tržaške humoreske, svojo
edino objavljeno leposlovno knjigo po drugi svetovni vojni. Gre za
novo poglavje pisateljevega opusa, ki izrazito odstopa od dotlejšnjih
alarafskih ali alamutskih problematik, tem, motivov, vzdušij in likov.
Prej pretežno filozofsko, ničejansko, freudovsko, makiavelistično ali
psihoanalitično uglašenost in zgodovinsko, orientalsko ali mednarodno
uprostorjenost predvojnih del tukaj nadomeščajo humoreskno
novatorstvo, pripovedna šegavost, jezikovna raznorodnost, psihološko
tipiziranje, politična aktualističnost, razvidna ideološka
opredeljenost in kronotopska umeščenost teh pripovedi v kočljiva leta
anglo-ameriške zasedbe Trsta po zaključku druge svetovne vojne. Zvezek
priobčuje tudi deset večidel revijalno objavljenih leposlovnih besedil
iz istega obdobja ter dve doslej še neobjavljeni, s čimer zaokroža
izdajo Bartolove krajše proze v Zbranih delih slovenskih pesnikov in
pisateljev.

Mojca Šorli, Semantična prozodija. Leksikalni in besedilno-diskurzivni
vidiki. Lingua Slovenica 16. Monografija se usmerja v korpusno analizo
besedil, ki kaže, kje se stikajo oziroma prepletajo leksikalni in
diskurzivni vidiki pragmatičnega pomena. Pojem vrednotenja je ključen
za razumevanje, kako jezik deluje, zato smo želeli s posebnim
poudarkom na pojavu, imenovanem semantična prozodija, osvetliti to, v
slovenskem prostoru tradicionalno zapostavljeno temo, kot se kaže na
nekaterih specifičnih področjih uporabnega jezikoslovja, posebej v
leksikografiji in prevodoslovju. Lokus tega pojava, ki določa
pragmatično funkcijo pomenske enote, je v besedilnem, ne leksikalnem
pomenu, kar predstavlja izziv za sodobne leksikografske opise. Prvi
del knjige sestavljajo poleg uvoda krajši zgodovinski oris
pragmatičnih jezikovnih teorij in izbrane leksikalne analize, v drugem
delu sledi navezava na pragmatične vidike besedilne oziroma
diskurzivne analize, na vrednotenje in metaforo, ob koncu pojav
osvetlimo še v medjezični perspektivi. Pomen raziskovanja semantične
prozodije za jezikoslovje potrjuje tradicija, pa tudi spoznanja na
mnogih področjih, ki so tesno povezana z jezikom in interpretacijo
pomena, denimo digitalizacija in tehnologije, medijske politike in
vsebine ali pravo(sodje).

Nastja Koritnik idr. Jaz sem pa tako slišal. Folklorne in druge
pripovedi od Spodnjih Pirnič prek Vodic, Mengša, Domžal, Lukovice,
Blagovice, Moravč in Vač do Podgorice, zbirka Glasovi. Knjiga prinaša
160 folklornih pripovedi, ki so nastale na področju severnega obrobja
Ljubljane, zelo razgibanega koščka slovenske zemlje, ki sodi v
osrednjeslovensko regijo, jezik teh krajev pa v gorenjsko narečno
skupino. Pripovedovalci, ki so za to knjigo prispevali duhovno
izročilo iz svojega spomina in spomina svojih prednikov, so se
večinoma osredotočili na eno snovno področje. Tako je kdo povedal več
o življenju in verovanjih v davni preteklosti, drugi je izbral mlajše
zgodovinsko obdobje, tretji je povedal veliko o obrti, naslednjega je
bolj prevzelo kmečko življenje, kdo je veliko povedal o industriji,
drugi se je osredotočil na intelektualno področje, na znamenite
osebnosti ali etnološko snov. [...]

===

Od: Zajc Božič, Kristina <Kristina.ZajcBozic na ff.uni-lj.si>
Date: V pet., 11. dec. 2020 ob 12:09
Subject: Napovednik dogodkov FF

Oddelek za slavistiko FF vabi na cikel predavanj o aktualnih
vprašanjih hrvaškega, srbskega, bosanskega in črnogorskega jezika.
Prvo predavanje z naslovom Aktualna vprašanja hrvaškega jezika v
teoriji in praksi bo izvedla prof. dr. Mihaela Matešić (Filozofska
fakulteta Univerze na Reki), in sicer v sredo, 16. decembra 2020, ob
11.20 uri na Zoom povezavi (ID: 915 8856 2811). Predavanje bo v
hrvaščini.

Društvo VTIS (Društvo v tujini izobraženih Slovencev) organizira 5.
Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini. Gre za multidisciplinarno
konferenco, katere cilj je vzpostavitev in utrjevanje vezi med
slovenskimi raziskovalci v tujini in raziskovalci ter profesorji v
Sloveniji. Na simpoziju bo potekalo pet tematskih panelov, ki jim bodo
predsedovali profesorji ali raziskovalci iz univerz in raziskovalnih
inštitutov v Sloveniji. Poleg tega bo na dogodku potekala okrogla miza
na temo Sobivanje slovenskega in angleškega jezika v slovenskem
akademskem prostoru – izzivi, priložnosti in dileme ter predstavitev
štipendij ASEF in priložnosti, namenjene slovenskim raziskovalcev v
tujini. Simpozij bo potekal v ponedeljek, 21., in torek, 22. decembra
2020, s pričetkom ob 10.45 uri prek Zooma
(https://www.ff.uni-lj.si/dogodki/5-simpozij-slovenskih-raziskovalcev-v-tujini).

Lektorat romunskega jezika na Oddelku za romanske jezike in
književnosti FF vabi na predavanji, in sicer:

- v torek, 15. decembra 2020, ob 17.00 uri: izr. prof. Marius Nica z
Univerze Petrol-Gaze v Ploieștu, Romunija: Fikcijski konstrukti
komunistične zgodovine: reprezentacije povojne Romunije v sodobnih
romanih (https://uni-lj-si.zoom.us/j/99722448723),
- v četrtek, 17. decembra 2020, ob 17.00 uri: prof. dr. habil. Florin
Cioban z Univerze
Eötvös Loránd v Budimpešti, na Madžarskem: Vloga pesmi in gledališča v
romunskih božičnih tradicijah
(https://uni-lj-si.zoom.us/j/91384102927).
Predavanji bosta v angleškem jeziku.

===

From: DSKP <dskp na dskp-drustvo.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 11 Dec 2020 10:51:37 +0000
Subject: DANES: Pred morjem z Veroniko Simoniti
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007198.html)

DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV vabi k spletnemu ogledu
premiere pogovora Pred morjem z Veroniko Simoniti v petek, 11.
decembra 2020, ob 20. uri na društvenih kanalih Facebook in Youtube.
Pisateljica in prevajalka Veronika Simoniti velja za enega najbolj
artikuliranih in eruditskih glasov sodobne slovenske književnosti in
za avtorico, ki se v svojih delih nenehno sooča s tematiko jezika. Za
roman Ivana pred morjem, s katerim se bodo ukvarjali udeleženci 10.
mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti, je letos
prejela nagrado kresnik. Eden izmed vodilnih motivov njenega pisanja
pa je tudi morje, ki služi kot navdih in zakladnica asociacij,
simbolov in metafor. Vabljeni k ogledu pogovora z Veroniko Simoniti,
ki ga vodi urednik in literarni kritik Aljoša Harlamov.