[SlovLit] Obdobja 39 -- † za umrl -- Ožje in širše dobro

[Miran Hladnik]

https://centerslo.si/simpozij-obdobja/zborniki/obdobja-39/  ali
https://centerslo.si/knjige/gradiva/zborniki-simpozija-obdobja/obdobja-39_zbornik/obdobja-39_za-listanje-2/
-- Slovenščina -- diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in
funkcijo. Ur. Jerca Vogel. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske
fakultete, 2020. 367 str.

===

https://www.wikidata.org/wiki/Q282364 -- †, tipografski znak za umrl,
še nima slovenskega wikipedijskega gesla. V slovanskih jezikih se mu
reče takole: blg. Обелиск (типография), češ. Křížek (znak úmrtí), mak.
Крст (типографија), pol. Crux philologorum, rus. Типографский крестик.
V Pravilih Slovenskega pravopisa se mu reče križec. Naj ima slovensko
geslo tak naslov? -- miran

===

Leta 1877 je turjaški grof Auersperg, ki se je pod svoje nemške pesmi
podpisoval s psevdonimom Anastazius Grün, pisal pesniškemu kolegu
Josipu Cimpermanu: »Velike civilizacijske cilje stoletja lahko doseže
le skupno prizadevanje kulturnih narodov. Malo pleme, ki se tem
nalogam nasproti želi izolirati, nemočno ždi in bo v nazadovanju in
podivjanosti propadlo. [...] Človeštvo je pač višje kakor narodnost«.
Podobno je razmerje med obče dobrim in nacionalnim dobrim poldrugo
desetletje prej presojal Dragotin Dežman v pismu, ki ga je pisal
Valentinu Zarniku, preden se je popolnoma odpovedal slovenščini in
slovenstvu (več o tem v članku
http://www.slov.si/ucitelji/miran-hladnik/vkljucevanje-drugega-in-drugacnega-v-slovensko-literarno-zgodovino/).
Auersperg in Dežman v svojih dilemah in odločitvah nista bila
osamljena, po njuni poti so šli mnogi domači izobraženci in za njimi
je v tem prostoru ostala komaj kakšna sled.

Danes si domišljamo, da aktualne civilizacijske odločitve niso več
tipa ali-ali, ampak da prizadevanje za globalno dobro ne izključuje
več prizadevanja za  lokalno dobro ali obratno. Pri moderiranju
Slovlita se neredko znajdem v primerljivih dilemah. Ne dogajajo se na
črti globalno--nacionalno, ampak na črti javno dobro -- strokovno
dobro. Slovlit je strokovni, tj. jezikoslovno-literarnovedni forum, ki
pa ne sme pozabiti, da je končni smisel ukvarjanja z lokalnim jezikom
in književnostjo pravzaprav povečevanje javne (kulturne) blaginje. So
pač reči v življenju, ki so pomembnejše od posameznih strokovnih
spoznanj. Kako naj ravnam, da ne bom s svojim fahidiotizmom zatrl
širšega humanističnega poslanstva stroke in strokovnjakov, ali pa v
svoji zagledanosti v svetle civilizacijske cilje delal krivico
strokovni avtonomnosti? Najbrž stalnim bralcem Slovlita ni tuje, kako
lovim ravnotežje med obojim: informacij, ki segajo preko akademskih
robov jezikoslovja, literarne vede, slovenistike in digitalne
humanistike, vendar se mi zdijo bistvene za našo kulturno in siceršnjo
blaginjo (ali vsaj za preživetje), ne objavljam samostojno, ampak jih
umikam v klikljive povezave, potem ko sem pojasnil njihovo povezanost
s stroko. Tako sem storil npr. tudi z naslednjim pozivom:
https://sl.wikiversity.org/wiki/Oro%C5%BEje_in_javna_blaginja -- miran