[SlovLit] Sturmanova kratka proza -- Re: Poslanstvo univerze -- Köstler, Misel in diskurz

[Miran Hladnik]

From: "Primož Sturman" <primoz_sturman na yahoo.it>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Sun, 1 Nov 2020 17:52:40 +0000 (UTC)
Subject: Sinteze -- dvajset kratkih zgodb Primoža Sturmana

Oktobra je iz tiskarne prišla nova zbirka dvajsetih kratkih zgodb
Primoža Sturmana s pomenljivim naslovom Sinteze. Vanjo je avtor zbral
gradivo, ki je nastalo med izidom njegovega prvenca Gorica je naša
junija 2018 in koncem preteklega leta. Za samozaložbo se je odločil,
saj žal pri nobenem od založnikov, s katerimi je stopil v stik, ni
bilo posluha za objavo. Spremno besedo je delu prispeval goriški
literarni zgodovinar in pesnik dr. David Bandelj, ki je med drugim
zapisal: "Temeljno vprašanje, ki nam ga te zgodbe postavljajo, je tudi
ključ za njihovo branje: kdo je najbolj realni opazovalec? Je to
avtor? S(m)o to bralci? Ali so posamezni protagonisti zgodb le
posnetek našega načina opazovanja? Mikroskopsko branje, ki nam ga
ponuja Sturman, nam odgovora seveda ne bo dalo. Lahko pa nas pripravi
na bolj odgovorno opazovanje tega, kar smo in kako se odzivamo na
bivanje v vseh njegovih razsežnostih."

===

(Re: Matrika bistvenosti:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007164.html)

https://www.academia.edu/39613721/Academias_Big_Five_a_normative_taxonomy_for_the_epistemic_responsibilities_of_universities
-- Rik Peels idr.: Academia’s Big Five: a normative taxonomy for the
epistemic responsiblities of universities. F1000Research 2019.
Academia.edu: "Odgovornost univerz se nanaša na pridobivanje znanja in
razumevanje. Temeljne naloge univerze so 1. spodbujati raziskovalno
samostojnost, 2. poučevati za intelektualno odličnost, 3. obravnavati
velika življenjska vprašanja, 4. dajati humanistiki in izobraževanju
ustrezno mesto in 5. služiti družbi."

===

Od: Sodobnost <sodobnost na guest.arnes.si>
Date: V pon., 2. nov. 2020 ob 12:17
Subject: Vabimo vas k branju oktobrske Sodobnosti!

[...] Kristina Jurkovič se je pogovarjala z Erwinom Köstlerjem,
prevajalcem, ki je med drugim v nemščino prevedel Kronosovo žetev
Mojce Kumerdej; prevod romana je eden njegovih največjih prevodnih
zalogajev. »Seveda bo Frankfurt 2023 dogodek na nacionalni ravni. Toda
sam mislim, da je predstavitev literatur kot nacionalnih literatur
bolj ali manj preživet model. Morda to deluje v okviru množičnih
prireditev. Po Frankfurtu se bo izkazalo, ali bo ta veledogodek pustil
tudi trajne sledi. Ničesar nočem napovedovati, mogoče celo uspe
lansirati mednarodno uspešnico ali pridobiti kakšno založbo k
dolgoročnejšemu sodelovanju. Toda v osnovi nemški knjižni trg je in
ostaja omejujoči faktor, tudi za nemško pišočega avtorja. V naslednjih
treh letih bi Sloveniji moralo uspeti, da bi se posamezni slovenski
avtorji pozicionirali tako trdno, da bi to za sabo potegnilo še druge
objave,« je med drugim povedal Erwin Köstler.

Posebej izpostavljamo dva sijajna eseja, njuna avtorja sta Jure Jakob
in Miklavž Komelj. Prvi nas s pohodniškimi koraki na Ratitovec ne
senzibilizira le za lepoto narave, temveč nas zapelje tudi v temeljni
premislek o zgodovini (Šipek), drugi pa nas nagovarja s filozofskim
esejem. »In večina tega, kar se proizvaja kot diskurz akademske
filozofije, je pravzaprav predvsem takšno perpetuiranje diskurzivnega
mehanizma, ki za svoje funkcioniranje ne potrebuje misli. S tem si
razlagam tisto občutje, ki me je dolgo spravljalo v osuplost – ko sem
videl, kako mnogi ljudje, ki so se naučili funkcionirati v nekem
zapletenem diskurzu, takoj ko stopijo ven iz mej tega diskurza,
pravzaprav mislijo zelo preprosto – ali, bolje rečeno, sploh ne
mislijo. V slovenskem prostoru sem to izkušnjo kar nekajkrat dobil v
pogovorih z ljudmi, verziranimi v heglovskem in/ali lacanovskem
diskurzu. Zgolj funkcioniranje znotraj nekega diskurza sploh ne
potrebuje misli, ker je diskurz avtomatizem, ki se perpetuira sam.
Diskurz je družba, misel je samota,« med drugim zapiše Miklavž Komelj
v eseju Misel in diskurz. [...]