[SlovLit] Izgovorjava -- Alenka Glazer (1926–2020) -- Zgodovinski in biografski roman -- Prostovoljstvo

[Miran Hladnik]

From: "Andrej (Andy) Brodnik" <andrej.brodnik na upr.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sun, 22 Mar 2020 14:06:45 +0100
Subject: Izgovorjava

Pozdravljeni! Verjetno sem premalo vztrajen, pa vseeno vprašam -- kje
lahko dobim zapis izgovorjave slovenskih besed? Recimo OED to
vključuje za angleške besede. Hvala v naprej in LPA

===

Od: Ignacija Fridl Jarc <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V pon., 23. mar. 2020 ob 20:11
Subject: In memoriam - prof. Alenka Glazer (1926–2020)
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Alenka_Glazer)

Le dobra dva tedna pred svojim 94. rojstnim dnevom je v domu ostarelih
v Topolščici umrla pesnica, profesorica, urednica Alenka Glazer. Tako
imenovana »sredstva  javnega obveščanja« so poročala o njeni smrti,
vendar upamo, da se bo kdo še natančneje razpisal o njenem posebnem
človeškem liku, poeziji, uredniškem, predavateljskem, znanstvenem
delu na gimnazijah in pedagoški akademiji v Mariboru.  Tudi sam sem
bil v šestdesetih letih njen študent in proti koncu lanskega leta sem
se zadnjič rokoval in klepetal z njo v sobici doma za ostarele v
Topolščici. Zakaj prav tam? »Pa samo tu so mi lahko v kratkem času
omogočili bivanje v enoposteljni sobi,« je dejala. Skrbno in prav lepo
je bila urejena, ko me je sprejela, sedeča za mizo, obloženo z mnogimi
knjigami. Uganite, katerimi?! S knjigami očeta Janka Glazerja, doslej
največjega »mariborskega« pesnika in bibliotekarja in raziskovalca
slovenske in zlasti štajerske kulturne in literarne zgodovine …  Je
pisala opombe … Lahko bi rekel, da je bila nekako obsedena od občutka
dolžnosti, da očetovo delo uredi, razloži, posreduje čim več iz
spominov svojega poznavanja in razumevanja … Bila je tako natančna, da
so se uredniki velikokrat prijemali za glavo … Kot profesorica je
izgorevala in dobro se spomnim, da nam je na dolgo predavala o
zamolčevanem Stanku Majcnu, ki je takrat še živel pod Kalvarijo … Sama
je napisala več prej redkobesednih kot gostobesednih pesmi in jih
izdajala v zbirkah Ujma, Branika, Jerebica, Kolobar … in Midva s
haikuji. Nedvomno še čakajo urednika in strokovnjaka, da jih »obdela«.
Kako natančno je pomnila očetovo sodelovanje v Maistrovem prevratu,
kalvarijo svoje družine med drugo vojno, izgubo brata, je povedala v
dveh nepretrganih urah po televiziji pred štirimi leti v oddaji
Spomini. Članica Matice je bila dolga desetletja, deset let (20. 12.
1978 - 10. 3. 1988) pa je bila tudi v upravnem odboru.

Draga gospa Alenka, zbogom!
Tone Partljič

===

"Biiografski roman je nadomestil klasično zgodovinsko pripoved.
Spremembo je povzročil sodobni premik v razumevanju zavesti, ki je
radikalno spremenil naše dojemanje zgodovine. Tradicionalni
zgodovinski romanopisci so imeli pozitivistični pristop k zgodovini,
slikali so zunanje dejavnike, ki so objektivno oblikovali in določali
zavest in zgodovinske konflikte. Biografski romanopisci pa verjamejo,
da obstaja nadrealna razsežnost zavesti in selijo pozornost od
objektivnega zunanjega sveta k subjektivnemu notranjemu, da bi
prikazali sile, ki so sprožile velike zgodovinske dogodke." -- Michael
Lackey -- The Rise of the Biographical Novel and the Fall of the
Historical Novel. Academia.edu
(https://www.academia.edu/32703122/The_Rise_of_the_Biographical_Novel_and_the_Fall_of_the_Historical_Novel?email_work_card=title).
-- Ali ne spada v to sodobno paradigmo že pojem "srečnega personalnega
naključja" (serendipity), s katerim je Boris Paternu razlagal vlogo
Prešerna za Slovence: nikakršna zgodovinska zakonitost niti božja
previdnost ni pripeljala do poezije Franceta Prešerna in do rojstva
Slovencev skozi sklicevanje nanjo. Samo krompir smo imeli. -- miran

===

Tile samotni časi so primerni za kako drobno delo za narodov kulturni
blagor. Na Wikiviru
(https://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Besedila_za_urejanje_v_letu_2020)
čaka množica digitaliziranih leposlovnih tekstov na postavitev in
korekture. Študentje jih pri projektu, ki ga financira Ministrstvo za
kulturo, postavljajo za skromen honorar, neštudenti se jim pridružimo
kar tako, za dobro kulturno počutje. Navodila so pri roki, pa tudi
zgledovanje pri že opravljenem delu ni odveč. Stare tekste lahko tudi
preprosto pretipkamo. Pogoj za vstop besedil v ta medij je, da so v
javni lasti, torej da je avtor že 70 let pokojni. Sem lahko postavimo
tudi svoja besedila in jih tako damo v javno last. -- miran