[SlovLit] O maternem jeziku -- Partizanska umetnost -- Ivana Zajc o študiju na FF

[Miran Hladnik]

Od: Ignacija Fridl Jarc <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V pon., 24. feb. 2020 ob 15:48
Subject: SM - Jezik materin: Razmislek o maternem jeziku

V petek smo se spominjali mednarodnega dneva maternega jezika. Njegov
namen je spodbujati spoštovanje lastnega in hkrati drugih maternih
jezikov po vsem svetu oziroma ohranjati večjezičnost ter jezikovne in
kulturne raznolikosti. Poslanico o pomenu ohranjanja materinščine je
za Slovensko matico napisal naš nekdanji predsednik akademik prof. dr.
Milček Komelj.

Materni jezik določa način izražanja našega dojemanja sveta, z vanj
zajeto mislijo nam omogoča izraziti stik s samim sabo in sočlovekom,
in je najbolj avtentičen, primaren in intimen izraz našega bitja.
Materni jezik za nas zajema vse, kar je, in izraža vse, kar je mogoče
domisliti in, v okvirih umetnosti, tudi vse, kar je mogoče začutiti.
Prav jezik, ki smo ga ohranjali skozi tisočletja, nas najbolj temeljno
povezuje v narodno skupnost, in le na temelju neomajne zavzetosti zanj
smo Slovenci lahko vzpostavili lastno državo. Zato je vsak naš človek
z njim usodno sprijet in zato smo ga dolžni ohranjati, negovati in
zagotavljati pogoje za njegovo nadaljnjo rast.

Šele na njegovi osnovi se lahko učimo sporazumevanja tudi v tujih
jezikih, šele z močjo materinščine pa lahko poslovenimo tudi vse, kar
je bilo izoblikovano v svetu, in s tem tudi svetovno izročilo
spremenimo v del naše kulture, ki preprečuje sleherno omejenost.
Materni jezik Slovencev ima srečo, da je danes eden od uradnih jezikov
Evropske zveze. Vendar se tega pomena ne zavedamo dovolj, saj v duhu
neprimerno dojete globalizacije podlegamo dominaciji le po številu
govorcev večjega angleškega jezika, zaradi česar celo v javni medijski
rabi njegov sistem vse bolj razpada, v mišljenju številnih se prilega
tujemu pravopisu in zaradi prilagajanja elektronskim medijem številni
že od otroštva izgubljajo izrazno sposobnost in se odtujujejo od
dojemljivosti za njegovo bogastvo, kar povzroča veliko duhovno
siromašenje.

Take težnje se vse bolj kažejo tudi v našem šolstvu od začetnih
stopenj dalje, na univerzi, ki je nastala kot zagotovilo za razcvet
slovenskega jezika in duha, pa se je treba zanj ponovno boriti, kar je
nezaslišano. Številni bi ga zamenjali celo z angleščino, čemur se je
potrebno z vsemi močmi upreti. Obuditi je potrebno zavest, da brez
materinščine izgubimo sami sebe. Le materni jezik je sinonim za
brezmejno kreativnost, s katero edino lahko približamo tudi
kreativnost drugih kultur, katerih jezik je lahko prav tako zraščen s
človekom, vendar je druge vrste, medtem ko je materni jezik naša
najtesnejša medsebojna vez, ki sega v naše bistvo. Tega pa naj bi se
zavedali nenehno, ne le na dan, posvečen maternemu jeziku.

Milček Komelj

===

https://www.academia.edu/29775688/The_Yugoslav_Partisan_Art -- The
Yugoslav partisan art. Ur. Roman Bobryk idr. Slavica tergestina, 17
(2016). 183 str. Avtorji v zborniku Miklavž Komelj, Jernej Habjan,
Rastko Močnik, Gal Kirn, Andraž Jež idr.

===

https://www.rtvslo.si/univerza100/ivana-zajc-slovenistka-in-komparativistka-filozofska-fakulteta-meri-temperaturo-druzbe/514669
-- Bojana Rugelj: Ivana Zajc, slovenistka in komparativistka: 100 let
Univerze v Ljubljani: Študij skozi oči nekdanjih študentov. RTV SLO
24. februarja 2020. -- "Ivana Zajc, magistrica slovenistike in
primerjalne književnosti, pravi, da jo je študij humanistike opremil s
strategijami razumevanja družbe in razmišljanja o njej."