[SlovLit] Marica Nadlišek Bartol -- Dvojina in samomnožina -- Izseljenska književnost

[Miran Hladnik]

Od: Katja Kleindienst <tajnistvo na slovenska-matica.si>
Date: V pon., 24. feb. 2020 ob 08:33
Subject: [Marica Nadlišek Bartol]

SM in PEN (MIRA)  vas vljudno vabita na predstavitev iz cikla
Znamenite Slovenke: Marica Nadlišek Bartol (1867-1940), ki jo bosta
predstavili Evelina Umek in prof. dr. Katja Mihurko Poniž, v sredo,
26. februarja 2020, ob 17. uri, Dvorana Slovenske matice, Kongresni
trg 8/I, Ljubljana.

V ciklu Znamenite Slovenke se bomo tokrat spominjali 80-letnice smrti
Marice Nadlišek Bartol. Bila je slovenska pisateljica, prevajalka,
publicistka in urednica, mama pisatelja Vladimirja Bartola. Od leta
1897 do 1900 je urejala prvi slovenski ženski časopis Slovenka in tako
pomembno pomagala razvijati ženska vprašanja v takratni družbi.
Uveljavila se je tudi kot prevajalka iz italijanske književnosti. Kot
publicistka se je najprej uveljavila v časopisu Edinost, kjer je marca
1888 objavila svoj prvi članek Naše ženstvo. V njem je poudarila vlogo
žensk, še posebno mater, pri vzgoji narodnozavedne mladine, ki z rabo
slovenskega jezika otroke navdušujejo za materinščino in ljubezen do
naroda. Opozarjala je na problem bralne kulture Slovenk ter jih
nagovarjala k branju in ustvarjanju slovenske književnosti. 1927 je
napisala svojo avtobiografijo, 1938 jo je predelala in pripravila za
objavo, kar se je zgodilo šele po njeni smrti. Sredi tridesetih let
20. stoletja je na pobudo Ivana Prijatelja izbor svojih spisov
ponudila Tiskovni zadrugi, vendar brez uspeha.

===

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V ned., 23. feb. 2020 ob 17:54
Subject: Dvojina in samomnožina

Ljudje smo značilno somerna bitja. V duhu somernosti imamo po dve
večji roki in nogi, po dve manjši očesi in ušesi in tako naprej. Na
medsebojnosti dveh rok sloni dodatno razlikovanje desnice in levice:

Ko je minul, kar misli, da bo v sili
Zlata mu treba, si od mož ga vzame;
Dar ribču da, njim, ki so ga nosili,
»Kar Staroslav zlata še hrani zame,
Daj ga sirotam,« reče Bogomili,
Se bliža ji, preserčno jo objame,
Molče poda desnico ji k slovesi,
Solze stojijo v vsakem mu očesi.

Raznoterost nožne hoje spet lovi uganka:

Kdo hodi kakor kdaj:
Zjutraj po štirih,
Opoldne po dveh,
Zvečer pa po treh?

Zjutraj, kar ustreza zgodnji mladosti, hodimo po štirih podobno kakor
drugi sesavci, opoldne, kar ustreza zrelosti, hodimo po dveh podobno
kakor krilate ptice, zvečer, kar ustreza starosti, pa hodimo po treh
podobno kakor repati plazivci. Začetna bližnjost rok in nog ter
sklepna bližnjost nog in repa se zdita krivi, da se dvojina navadno
preveša v samomnožino tipa roke in noge:

Oči bile per nji v deklet so sredi,
Govorle usta le od nje so hvale,
Roke posili nje ime pisale,
Hodile so noge le po nje sledi.

V samomnožini sta tudi samostalnika oči in usta:

Bila miru sta men očesa tata,
Na svoje naj poglede skerbno čuje;
Oči odpro ljubezni dur in vrata,
Skoz te se naša pamet premaguje.

Samostalnika oko ter ušesa se nasprotno lovita med ednino in množino:

Da vstvaril je ljudi vse za nebesa,
Kjer glorja njega sije brez oblaka,
Oko ni vidlo, slišale ušesa
Veselja, ki izvoljene tam čaka,
Da sprostenim bo vseh težav telesa
Se srečnim izpolnila volja vsaka,
Da bodo tamkaj božji sklepi mili
Te, ki se tukaj ljubijo, sklenili.

Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni oko čutilo za vid, medtem
ko so oči parni organ vida. Podobno pomeni uho čutilo za sluh, medtem
ko so ušesa parni organ sluha. Zaslonskemu razvedu z enim čutilom se
tako protistavlja prostorski razved s parnim organom. Vidni razved je
bližji dnevnemu gledanju, slušni razved je bližji nočnemu iskanju:

Srečne so vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo, zakaj
resnično, povem vam: Mnogi preroki in pravični so želeli videti, kakor
vi vidite, in niso videli, in slišati, kakor vi slišite, in niso
slišali.

Medtem ko se samostalnika oko in uho pregibata v zaslonsko-prostorskem
zaporedju ednine, dvojine in množine, sta samostalnika oči in usta
zamejena na prostorsko samomnožino.

Vlado Nartnik

===

Od: barbara.susa na retorika-kls.net <barbara.susa na retorika-kls.net>
Date: V ned., 23. feb. 2020 ob 22:11
Subject: Literarni natečaj

Dragi Miran, pri SIM smo ob prihajajoči 70 letnici razpisali literarni
natečaj Vino ljubezni & Solze smeha, namenjen Slovencem v zamejstvu in
po svetu. Prosim te za objavo, da ta informacija doseže čim večje
število naših rojakov. Z lepimi pozdravi iz Amsterdama, Barpka

---

Draga Barpka, literarni natečaji sicer niso slovlitovski predmet,
objavljam ga z izgovorom, da bodo pripovedi morda prispevale k
literarnovednemu pojmu izseljenske književnosti
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_izseljenska_knji%C5%BEevnost).
-- miran