[SlovLit] Farška potuhnjenost -- Iz Tübingena 2 -- S FF

[Miran Hladnik]

Re: Farška potuhnjenost
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/006949.html). Saj je
večini poznano, pa kljub temu dodajam, da je bil Avgust Pirjevec
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Avgust_Pirjevec) oče literarnega
zgodovinarja Dušana Pirjevca. V NUK-u je na vhodnem stopnišču
spominska plošča Avgustu Pirjevcu in še trem med drugo svetovno vojno
umrlim bibliotekarjem
(https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3542_x1614555.740567386_y5787996.188633944_s17_b302).
-- miran

===

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Date: V pet., 7. feb. 2020 ob 12:02
Subject: Iz Tübingena 2 - T. Žigon in A. Maček o slov.-nem. prevajanju
za slov. kulturni praznik 2020

A. Maček se je v prvem delu svojega predavanja osredotočila na
prizadevanja Javne agencije za knjigo (JAK), ki skrbi za promocijo
slovenske književnosti v tujini (tudi za sofinanciranje prevodov iz
slovenščine v nemščino. Slovenska vlada je JAK pooblastila za pripravo
Slovenije za častno gostjo na Frankfurtskem knjižnem sejmu l. 2022.
Nastop Slovenije kot osrednje gostje je pomemben tako z vidika
dolgoročne prepoznavnosti in umestitve slovenskih avtorjev ter
slovenske knjižne ustvarjalnosti na nemškem govornem področju. A.
Maček, ki predseduje tudi Strokovni komisiji za mednarodno promocijo
slovenskega leposlovja in humanistike pri JAK, je med pomembnimi
nalogami navedla, naj bi se do nastopa Slovenije kot častne gostje
število prevodov slovenskih avtorjev v nemški in angleški jezik letno
povečalo za 30 odstotkov, po predstavitvi pa naj bi se število
prevodov še poviševalo. Cilj predstavitve je tudi povečanje števila
izdanih del slovenskih avtorjev pri uglednih založbah z nemškega
govornega področja. V drugem delu je Mačkova približala vidnejše
slovenske avtorje, ki postajajo tudi v Nemčiji vse bolj aktualni: Almo
Karlin, Florjana Lipuša, Majo Haderlap, Draga Jančarja, Fabjana
Hafnerja, Marušo Krese in Nejca Zaplotnika. Njihova dela so na nemškem
trgu že izšla oz. so tik pred izidom (N. Zaplotnik, Der Weg). Zelo
zanimivo je predstavila njihove pisateljske zgodbe, pri tem je pozorno
omenila prevajalce, kot so Klaus Detlef Olof, Johann Strutz, Erwin
Köstler, Štefan Vevar, Daniela Kocmut). Osredotočila se je tudi na
recepcijo del in založniške strategije. V zanimivi diskusiji je
Mačkova spregovorila o medkulturnih elementih v tematiki del Gorana
Vojnoviča, med odličnimi slovenskimi pripovedniki je izpostavila
Lojzeta Kovačiča.

Po predavanju sem prisotne povabila na majhno slovesnost, s katero smo
obeležili slovenski kulturni praznik. Razvil se je klepet ob odlični
orehovi in rozinovi potici, tudi okusno potratnico smo postregli
(zahvala gre T. Žigon in njeni mami), kozarčku slovenskega vina iz
Goriških brd in prigrizkih. Pogovori o slovenski literaturi, o
prisotnosti in dostopnosti slovenskih avtorjev v nemškem prostoru, o
prevajanju in prevajalcih so odkrili, da je še veliko tem in del, ki
bi zahtevala podrobnejšo predstavitev, pogosto tudi natančnejši
vpogled v slovensko zgodovino.  Na lektoratu slovenščine smo bili
veseli številnih pohval za izjemno zanimiv in prijeten  slovenski
kulturni dogodek.

Za naklonjeno vsestransko podporo se iskreno zahvaljujem vodstvu
slavističnega oddelka na Univerzi v Tübingenu, še zlasti prof. dr.
Schammi Schahadat, saj smo skupaj organizirali odlični predavanji in
lep dogodek ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev je bila
medijsko oglaševana na Univerzi v Tübingenu, na spletnih portalih za
Slovence po svetu, na Twitterju ter Facebooku Centra za slovenščino
kot drugi in tuji jezik kot tudi preko slovenskega konzulata v Münchnu
in slovenskega veleposlaništva v Berlinu.

Želim vam prijeten slovenski kulturni praznik, prisrčen pozdrav iz Tübingena,
Irma

===

Od: Zajc Božič, Kristina <Kristina.Zajc-Bozic na ff.uni-lj.si>
Date: V pet., 7. feb. 2020 ob 13:43
Subject: Napovednik dogodkov FF

Irena Srdanović, Andrej Bekeš (ur.): The Japanese Language from an
Empirical Perspective: Corpus-based Studies and Studies on Discourse
(https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/187).
Empirično raziskovanje japonskega jezika je v 90. letih po 30 letih
stagniranja dobilo nov zamah s kvalitativnimi pristopi k analizi
besedil in diskurza ter v zadnjih 10 letih s pojavom velikih korpusov
enako tudi na področju kvantitativnega raziskovanja leksike,
slovničnih struktur, sloga ter aplikacij teh izsledkov v poučevanju
japonščine kot tujega jezika, leksikografiji ipd. Monografija
predstavlja nove dosežke na področju empiričnega raziskovanja
japonskega jezika s strani avtorjev, ki so obenem tudi soustvarjalci
novih metodologij na tem področju.

CPI razpisuje 16-urni začetni tečaj slovenskega znakovnega jezika, ki
bo potekal od 3. marca do 21. aprila 2020. Na tečaju boste spoznali
svet gluhih in usvojili veščino komunikacije z njimi. Naučili se boste
enoročne abecede in osnov kretenj jezika, ki ga uporabljajo tudi
potapljači. Tečaj bo vodila Sabina Pokovec, certificirana tolmačka za
slovenski znakovni jezik in otrok gluhih staršev. Rok za prijave je
petek, 28. februar 2020. Več informacij na
http://www.ff.uni-lj.si/dejavnosti/Jezikovni_tecaji/Drugi . Vabljeni!