[SlovLit] Razmislek o slovenskih narečjih -- Ponočnjak -- In ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik

[Miran Hladnik]

From: "Katarina Gomboc Čeh" <katarinagceh na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sat, 8 Feb 2020 12:52:51 +0100
Subject: Razmislek o slovenskih narečjih

Pozdravljeni! Članek, v katerem sem pisala o slovenskih narečjih in
svoji izkušnji dela jezikovne asistentke v Trstu, ki je bil decembra
objavljen v reviji Outsider (reviji za arhitekturo), je uredništvo na
kulturni dan sklenilo objaviti na spletu. Do članka lahko dostopate na
povezavi https://outsider.si/katarina-gomboc-ceh-odtis-domacnosti/

Vabljeni k branju!
Lep pozdrav,
Katarina Gomboc Čeh

===

Za prešernoljubno družbo, zbrano v gostilni Kunstelj v Radovljici 8.
februarja (https://slov.si/mh/galerije/galeri363/target31.html), sem
se razgledal po ozadju Prešernove pesmi Ponočnjak
(https://sl.wikisource.org/wiki/Ponočnjak_(France_Prešeren)), ki jo je
pesnik namenil za Kranjsko čebelico 1834, vendar mu jo je prijatelj
Čop v vlogi c. k. cenzorja »wegen ein paar derben Ausdrücke« (zaradi
nekaj krepkih izrazov) črtal. Jernej Kopitar, ki je kot dunajski
cenzor pesem dobil v roke, je na rokopis nekam privoščljivo zapisal:
»hoc non delevit Vindobonensis, sed recte et prior, nam aliter, longe
aliter narraret haec vel Čelakovski, etiamsi alia sat moliatur
inepte«, v Grafenauerjevem prevodu: nisem jaz Dunajčan tega prečrtal,
ampak nekdo drugi pred menoj, in sicer po pravici, zakaj drugače,
čisto drugače bi bil povedal to celo Čelakovsky, dasi so druge njegove
stvari dovolj zanič.

Balado so čez desetletja našli v zapuščini urednika KČb Miha Kastelica
in jo objavili leta 1910. Prešernova sestra Lenka je prešernoslovcu
Tomu Zupanu, pripovedovala, da je Ponočnjaka naredil po vzorcu svaka
Jožefa Vovka, ki je prevzel Ribčevino po poroki s Prešernovo sestro
Mino, in zaradi čigar grobosti sta šla potem od hiše Prešernova
starša. Doma je bil s Črnivca pri Brezjah (Štantarjev, h. št. 3) in je
imel v Mošnjah že prej punco, h kateri je zahajal še po poroki. Žene
Mine zaradi rodbinskih zamer niti na pogreb njene matere ni pustil,
izkazal pa se je v času Prešernovega umiranja, ko ga je prekladal, da
ne bi dobil preležanin, kar vzbuja dvome v nepristranskost enoglasne
obsodbe, ki je je bil deležen s strani Prešernovih.

Lahko obstoječim prešernoslovskim spoznanjem kaj dodam? Ponočnjak se
odpravi čez most v vas Mošnjo na drugi strani Save, »samoten kraj,
soseska iz treh hiš«. Vaščani so po drugi svetovni vojni vas zaradi
imena, ki se jim je zdelo nespodobno, preimenovali v Ravnico. Navihani
Prešeren ni umestil dogajanja v Mošnjo namesto v sosednje Mošnje,
kamor je hodil vasovat njegov svak, samo zaradi asociacij spolne
narave, ampak mogoče tudi zaradi neke druge podobnosti. Od tamkajšnjih
treh domačij se je eni reklo pri Muhovcu (h. št. 2, danes št. 7,
lastnik se je pisal Svetinn). Prešernova mati Mina je bila rojena v
Žirovnici v hiši, kje se je tudi reklo pri Muhovcu, pisala pa se je
Svetina; mogoče je kak rodoslovec že kdaj preveril, ali sta bili
domačiji celo sorodstveno povezani.

Ponočnjak hoče vzeti nedolžnost lepi Alenčici, na nočni poti v Mošnjo
se mu pridruži hudič in ga na morišču po celonočnem razgrajanju
ugonobi. Zraven so še vešče s Kleka (ki ni nujno Klek pri Ogulinu,
kakor domneva Slodnjak, ampak eden od bližnjih Klekov (najverjetneje
ta nad Planino pod Golico v Karavankah).

Omenjeno radovljiško morišče se je nahajalo na desnem bregu Save v
Spodnjem Lancovem, torej je ponočnjak prečkal Savo prav tam. Danes se
gre iz Radovljice peš v Ravnico po bližnjici čez Fuksovo brv (nekdanjo
brv Planinskega društva) dobra dva kilometra nižje, vendar v
Prešernovem času brvi tam še ni bilo.

Naj bo tale zapis spodbuda za komentarje Prešernovih pesmi na
Wikipediji. Skope opombe v Prešernovem Zbranem bodo pri tem le v delno
pomoč. -- miran

===

https://slov.si/mh/galerije/galeri363/index.html -- In ti, ki živ si,
mrtvim si dolžnik (fotografije) -- miran.