[SlovLit] Handke -- Indoevropski ženski spol -- Magija akrostiha

[Miran Hladnik]

From: Zalozba ARISTEJ <info na aristej.si>
Date: Fri, 3 Jan 2020 18:00:13 +0100
Subject: Filozof o primeru Handke

Spoštovani, podelitev Nobelove nagrade Petru Handkeju, ki je tudi naše
literarne kroge razdelila na dva tabora, se je izpod peresa filozofa
Boris Vezjaka pokazala v drugačni perspektivi. Tako zanimivi in
argumentirani, da lahko angleško verzijo zdaj preberete tudi na forumu
evropskih kulturnih revij Eurozine:
https://www.eurozine.com/art-as-pizza/  Slovenski izvirnik, objavljen
kot uvodnik v Dialoge št. 10/2019, je prosto dostopen na naši spletni
strani http://www.aristej.si/slo/dialogi/dialogi-10-19.html

Lepo pozdravljeni
uredništvo Dialogov

===

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Date: V pet., 3. jan. 2020 ob 10:42
Subject: LK, 6. januar

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1193.
sestanek v ponedeljek, 6. januarja 2019, ob 18.00 v predavalnici 325 v
3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo prof. Metka Furlan,
Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Oddelek za primerjalno in
splošno jezikoslovje FF UL. Naslov predavanja: Med besedotvorjem in
etimologijo: slovensko narečno gospoda 'gospa'.

Povzetek: Pri etimološkem raziskovanju je ob priponskem besedotvorju v
ključno pomoč tudi nepriponsko/ničto besedotvorje, pri katerem je
sprememba pomena posledica funkcijskega razvoja besede kot celote in
ne spremembe funkcije njene pripone, npr. nomen instrumenti = vršilnik
> nomen agentis = vršilec itd. Ob zbirnem samostalniku gospóda
slovensko narečno gospoda 'gospa' odraža funkcijski razvoj nomen
collectivum > nomen femininum in kot izredno dragocen in edinstven
primer govori v prid Schmidtovi teoriji, da nastanek ženskega
slovničnega spola v indoevropskih jezikih temelji na kolektivih.

Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar

===

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V pet., 3. jan. 2020 ob 22:50
Subject: Magija akrostiha

Mimo je Vodnikovo leto, ko smo brali veliko novega. Dodatno pa je
treba opozoriti na Prešernov pripis k pesmi V spomin Valentina
Vodnika, ki je leta 1845 izšla v Novicah: Ob šestindvajseti obletnici
smerti gospoda Valentina Vodnika. Brez podobnega pripisa so dve leti
pozneje spet izšle Prešernove Poezije, čeprav je leta 1847 minilo celo
okroglih sto let od rojstva Žiga Zoisa ter petdeset let od rojstva
Matija Čopa. Šestindvajset let je namreč tokrat minilo od smrti
Napoleona Bonaparta leta 1821. Vmes je leta 1834 izšel Sonetni venec z
akrostihom PRIMICOVI JULJI P, ki šteje pomenljivih 9 + 5 + 1 oziroma
15 črk, skladnih s števili srednje redi magičnega kvadrata takole:

4          9          2

3          5          7

8          1          6

Seštevek srednje redi 9 + 5 + 1 je vrh tega skladen s 15 leti, ki so
minila od smrti Valentina Vodnika leta 1819, in je hkrati enak
seštevku števil prekotnice 4 + 5 + 6. Števila prekotnice se zdaj
nanašajo na Napoleonovo posmrtno starost takole:

4 x 13 = 52 let leta 1821
5 x 13 = 65 let leta 1834
6 x 13 = 78 let leta 1847

In če se v izrisu vseh treh redi prepozna zapis (I) za ILIRIO
OSHIVLENO, so števila prekotnice skladna še z besedami prve vrstice
Vodnikove pesmi:

REČE VSTAN ILIRIA.

In v izrisu začetnic N S (I) vseh treh redi in vrst s prekotnico se
naposled skriva magični zapis:

NAPOLEONU SLAVA (I).

Vlado Nartnik