[SlovLit] Handke in slovenščina -- Konferenca Slovensko-poljski medkulturni dialog v Katovicah -- Re: Beseda leta -- Umetnost kritike

Miran Hladnik hladnikmiran na gmail.com
Tor Dec 24 13:16:11 CET 2019


Od: Vita Žerjal-Pavlin <vita.zerjal-pavlin na guest.arnes.si>
Date: V pon., 23. dec. 2019 ob 19:33
Subject: [...] in Handke

[...] ali je bilo na slovlitu omenjeno (ne spomnim se), da je Peter
Handke v govoru ob podelitvi Nobelove nagrade v slovenščini recitiral
nekaj vzklikov iz Lavretanskih litanij in pred tem povedal (prevod
Drago K. Ocvirk za Časnik, sicer je celoten govor tudi v angleščini na
spletni strani Nobelove inštitucije in v nemščini na Youtubu
(https://www.youtube.com/watch?v=h06_Ds36zZY), kjer je v 26.11 minuti
slišati njegovo koroško slovenščino): »Vendar prvi nihaji in
privlačnosti niso prišli od umetnosti. Tisto, kar me je razvnemalo in
razburjalo po dolgem in počez kot otroka, so bile slovenske verske
litanije, ki sem jih poslušal pod romanskimi oboki v cerkvi blizu
rojstne Stare Vasi. In te prošnje, obenem monotone in, oh, kako
melodične usmerjene proti nebesom, me razvnemajo in navdihujejo še pri
sedeminsedemdesetih letih. Te litanije prebirajo strune, ki me
spremljajo na nadaljnji poti pisatelja, brenkajo nebeške lestvice in
ritme, takšne brez zvoka, kakor v čudovito dolgih Lavretanskih
litanijah v čast Naše Gospe. Te vsebujejo morda sto nazivov in prošenj
in nekaj jih bom tu navedel. Hote jih nisem prevedel in sem jih pustil
v slovenščini razen ponavljajočega odgovora: »Prosi za nas«.

V knjigarni Konzorcij sem danes vprašala, ali imajo kakšno Handkejevo
delo, in ga nimajo. Prodajalka tudi ni vedela, ali katera od založb
načrtuje kak ponatis. Malo čudno, kajne? Ali pa tudi ne.

Lepe praznike.
Vita

===

Od: Tina Jugovič <tinajugovic1 na gmail.com>
Date: V pon., 23. dec. 2019 ob 21:43
Subject: Konferenca Slovensko-poljski medkulturni dialog v Katovicah

Pozdravljeni, Svetovne dneve slovenske znanosti in umetnosti smo
obeležili tudi v Katovicah. 12. in 13. decembra je v Znanstvenem
centru in univerzitetni knjižnici (CINIBA) potekala mednarodna
znanstvena konferenca Slovensko-poljski medkulturni dialog. Konference
se je udeležilo 32 predavateljic in predavateljev iz Slovenije,
Avstrije, Češke, Madžarske, Nemčije, Poljske in Rusije. V prispevkih
so obravnavani slovensko-poljski jezikovni stiki, skupne zgodovinske
izkušnje, kulturni dialog v književnosti, slovenščina in poljščina v
izobraževanju ter slovensko-poljska izmenjava na področju umetnosti in
znanosti. Vabljeni k ogledu konferenčnega programa in fotografij na
povezavi  https://tiny.pl/t2tz3

Srečanje so organizirali slovenisti s Šlezijske univerze v Katovicah,
podprli pa so ga tudi Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik,
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Varšavi ter Veleposlaništvo
Republike Poljske v Ljubljani.

16. decembra je dr. Mladen Pavičić (Univerza v Ljubljani, Univerza
ELTE v Budimpešti) gostoval na Fakulteti za humanistiko v Sosnovcu. Za
študente slavistike je pripravil predavanje z naslovom Priseljenci s
področja nekdanje Jugoslavije v sodobnem slovenskem romanu.

Miren božič in vse dobro v novem 2020. letu,
Tina Jugović in Monika Gawlak,
Fakulteta za humanistiko, Šlezijska univerza v Katovicah

===

From: "Agata Tomažič" <agata.tomazic na zrc-sazu.si>
Date: Mon, 23 Dec 2019 10:59:37 +0100
Subject: Vabilo na slovesno razglasitev besede leta - 9. januarja 2020
točno opoldne (https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006909.html)

Spoštovane in spoštovani! Jezik se nam zdi najbolj samoumevna stvar na
svetu in besede – ali kretnje – so pri sporazumevanju naše vsakdanje
orodje. Pa vendar so si tako različne kot ljudje, ki jih uporabljajo,
in reči, ki jih označujejo. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
ZRC SAZU je tokrat že četrtič zapored izmed vaših predlogov in z
javnim spletnim glasovanjem izbral besedo, ki je najbolje zajela duha
leta 2019. Letos je pod okrilje Zveze društev gluhih in naglušnih
Slovenije prvič potekal tudi izbor kretnje leta.

V četrtek, 9. januarja 2020, vas točno opoldne vabimo v Atrij ZRC na
Novem trgu 2 v Ljubljani, kjer bomo razglasili besedo leta in kretnjo
leta 2019. Pozdravnima nagovoroma dr. Ota Lutharja, direktorja ZRC
SAZU, in dr. Kozme Ahačiča, predstojnika Inštituta za slovenski jezik
Frana Ramovša ZRC SAZU, bo sledil krajši program, v katerem bodo
nastopili še:

- dr. Simona Klemenčič (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC
SAZU), ki bo spregovorila o izboru besede leta pri nas in podobnih
akcijah na tujem;
- dr. Gregor Pobežin (Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU), ki bo
predstavil delo strokovne komisije za izbor 10 kandidatk za besedo
leta;
- dr. Marijan Dović (Inštitut za slovensko literaturo in literarne
vede ZRC SAZU), ki bo utemeljil izbor pesmi leta z 10 besedami
kandidatkami;
- Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije
ter vodja Inštituta za slovenski znakovni jezik ZDGNS, ki bo
predstavil izbor kretnje leta in 5 kandidatk
- Matej Kranjc, tekstopisec, pevec, skladatelj in prevajalec, ki bo
zapel pesem leta.

Vljudno vabljeni! Tolmačenje v slovenski znakovni jezik bo zagotovljeno.

===

From: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
To: Slovlit Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 24 Dec 2019 10:06:15 +0000
Subject: Kako nujna je kritika? Ker literatura nima več vodilnega
položaja, tudi kritiki iščejo načine, kako se prepričati, da imajo še
vedno kaj povedati. LUD Literatura

Oktobra je v Ljubljani (z dodatkom novembra v Berlinu) potekal
tradicionalni mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike. Letošnja
tema je bila Kritiške transformacije
(http://www.ludliteratura.si/umetnost-kritike-2019/).

Kritika doživlja v (post?)post-modernem času preobrazbe, ki jo tako po
dosegu (spletna mesta) kot vsebini (neposrednost in subjektivnost)
delajo dostopnejšo širšemu občinstvu in v tem smislu demokratizirajo,
a jo obenem tudi fragmentarizirajo in vrednotenje bolj kot kdaj koli
prej prepuščajo osebnim okusom in merilom. Zdi se, da je umanjkanje
trdnega vrednostnega sistema zamajalo temelje kritiškega žanra. Toda –
ali je danes tak sistem sploh še mogoče vzpostaviti? Na te in druge
izzive so v svojih prispevkih, ki so zdaj v celoti objavljeni in
dostopni v slovenščini, razpravljali Konstantin Ames (Nem), Nikolai
Duffy (ZK), Urška Jurman (Slo), Gaja Kos (Slo), Ana Perne (Slo),
Martina Potisk (Slo), Vincent Sauer (Nem) in Ivan Tomašić (Hr). [...]


Dodatne informacije o seznamu SlovLit