[SlovLit] V Bratislavi II -- O Matičetovem v Padovi -- Re: Nemščina na nemških univerzah

Sre Dec 11 12:35:57 CET 2019

From: Sasa Poklac <sasa_poklac na hotmail.com>
To: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 11 Dec 2019 06:57:28 +0000
Subject: Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti v Bratislavi

[-- prvi del sporočila.] V četrtek, 5. 12. 2019 sta na povabilo
Slovaške jezikoslovne skupnosti pri Jezikoslovnem inštitutu Ľ. Štúra
Slovaške akademije znanosti gostovala doc. dr. Tadeja Rozman in red.
prof. dr. Marko Stabej. Doc. dr. Tadeja Rozman je predstavila portal
za sodobna jezikovna vprašanja Jezikovna Slovenija, kjer so pregledno
predstavljene različne razpoložljive informacije o jezikovni politiki
v Republiki Sloveniji. Poslušalcem je približala nastanek in vsebino
portala, prav tako pa je predstavila tudi nekatera konkretna
vprašanja, ki so jih postavili uporabniki jezika. Kot sourednica
portala je v povezavi s tem izpostavila, da je tovrstno sodelovanje
pozitivna praksa, ki dokazuje, da je povezovanje ustanov in
posameznikov več kot dobrodošlo.

Prof. dr. Marko Stabej je v predavanju z naslovom Slovenska jezikovna
politika 2019 razpravljal o jezikovnopolitičnih in
jezikovnonačrtovalnih dilemah. Podrobneje je predstavil
jezikovnopolitično situacijo v Republiki Sloveniji po letu 1991.
Osredotočil se je na problematiko, povezano z rabo terminov
enojezičnost, večjezičnost, raznojezičnost, sojezičnost. Na koncu je
opozoril, da je – poleg razvijanja različnih vrst pismenosti –
potrebno razvijati tudi jezikovnopolitično pismenost.

Svetovne dneve slovenske znanosti in umetnosti smo več kot uspešno
zaključili v petek, 6. 12. 2019, ko se je slovaškemu občinstvu
predstavila šestčlanska zasedba Melanholiki (Marko Stabej, Miha Muck,
Matjaž Zorko, Jaka Vadnjal, Žiga Arh, Nejc Bolka). Na koncertu, ki ga
je v centru Bratislave obiskalo približno 60 obiskovalk in
obiskovalcev, se je skupina predstavila s priredbami znanih skladb,
prav tako pa tudi s svojo lastno glasbo. Koncert je bil več kot
odličen, publika je bila nad glasbo in interpretacijo glasbenikov
navdušena, glasbeni poznavalci pa so mi v pogovoru dejali, da na
Slovaškem ne poznajo podobnega klubskega benda.

Na koncu bi se rada v imenu vseh, ki so se udeležili omenjenih
dogodkov, zahvalila doc. dr. Tadeji Rozman, red. prof. dr. Marku
Stabeju, dr. Alenu Albinu Širci, da so pripravili izjemna predavanja,
Kristini Pritekelj in Urški Skalicky za prelepo razstavo, Melanholikom
za prečudovit koncert. Prav tako pa bi se rada zahvalila vsem
institucijam, ki so tako ali drugače podprle omenjene dogodke:
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Center za slovenščino kot
drugi in tuji jezik FF UL, Filozofická fakulta Univerzity Komenského v
Bratislave, Katedra slovanských filológií FiF UK, Veleposlaništvo
Republike Slovenije v Bratislavi, Združenie SLO/SLO, JÚĽŠ SAV, Danmar
bar.

Z opravičilom, da je poročilo nekoliko daljše, vas lepo pozdravljam in
vam želim prelep december.
Saša Vojtech Poklač
učiteljica slovenščine na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi

===

Od: Polona Liberšar <libersar.polona na gmail.com>
Date: V sre., 11. dec. 2019 ob 11:58
Subject: o Matičetovem na Univerzi v Padovi

Drage kolegice, dragi kolegi, na Univerzi v Padovi smo v ponedeljek,
9. 12., obeležili stoletnico ljubljanske univerze ter hkrati
stoletnico rojstva dr. Milka Matičetovega na simpoziju z naslovom
Slovenska znanost v Italiji: zapuščina etnologa Milka Matičetovega,
bivšega študenta na Univerzi v Padovi.

Milko Matičetov je na Univerzi v Padovi študiral od leta 1938 do leta
1943 in tu pridobil veliko teoretičnega znanja, ki ga je potem s
pridom izkoristil pri raziskavah na terenu. Kot študent je učil
slovenščino na semenišču v Benetkah, o dosežkih (predvsem diplomah)
drugih Slovencev na Univerzi v Padovi pa je pisal v reviji Dom in
svet. Leta 1955 je doktoriral pri Slovenski akademiji znanosti in
umetnosti, svoje delo pa najraje opravljal na terenu, med ljudmi.
Močno je bil vezan na Rezijo in tudi Rezijani nanj in še danes se ga z
veliko spoštovanja in naklonjenosti spominjajo.

Z organizacijo dogodka smo se želeli pokloniti znanstveniku, ki je
študiral v Italiji, kasneje pa postal eden največjih etnologov (v
Sloveniji) ter dokazati, da njegova zapuščina tudi prek njegovega
prvega mesta študija, soustvarja slovensko znanost in jo celo "pošilja
v svet", saj je predstojnik Katedre za slovenski jezik in književnost,
dr. Han Steenwijk, strokovnjak za rezijanščino, pred nekaj leti pa je
pri nas doktorirala Malinka Pila, ki se zdaj na Univerzi v Konstanci
podoktorsko ukvarja prav tako z rezijanščino.

Dogodka sta se poleg predavateljev in slušateljev udeležila tudi
pomembna informatorka dr. Matičetovega za rezijanščino, pesnica
Silvana Paletti ter dr. Matej Šekli, ki je, kljub temu da ni predaval,
pomembno prispeval k poteku simpozija. Simpozij je imel poleg
znanstvenega pristopa tudi izredno čustveno noto, saj so se ga
prisotni spomnili z osebnimi zgodbami in anekdotami.

Dogodek je medijsko pokrivala novinarka Mirjam Muženič
(https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174657468), za katero je bila
to zadnja reportaža pred upokojitvijo, z dovoljenjem RTV Slovenije pa
smo si lahko ogledali njeno reportažo o rezijanskem Muzeju brusačev.

Vsem želim lepe praznike in vas iz Padove lepo pozdravljam, Polona Liberšar

===

Od: Aleksandra Derganc <aleksandra.derganc na guest.arnes.si>
Date: V sre., 11. dec. 2019 ob 10:02
Subject: Re: [SlovLit] Nemščina na nemških univerzah
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006899.html)

Dragi Miran, hvala za posredovani članek iz Frankfurterice. Sem ga na
hitro preletela in prilagam prevod enega odlomka za tiste, ki se jim
ne ljubi slediti povezavi:

"Iz drugih evropskih držav, celo iz skandinavskih, za katere velja, da
tam znajo več angleščine, je znano, da so študenti naravoslovnih ved,
ki se jim je predavalo v angleščini, slabše sledili predavanjem.
Raziskave na Švedskem in Nizozemskem kažejo podobno: univerzitetno
poučevanje v angleščini je znižalo raven uspešnosti. Celo danski
jezikovni svet ugotavlja, da strokovni nivo univerz pada, če se skoraj
popolnoma poučuje v angleščini."

Pa še hvala za tvoj boj za cirilico v Slavistični reviji. Človek ne
more verjeti, na kakšen perfiden način se izvaja boj za jezikovno
prevlado angleščine, o kateri se itak zdi, da je že v glavnem zmagala.

Lp, Saša