[SlovLit] V Beogradu -- Re: Posvet o občutljivi rabi jezika -- Vodnik in Pesjakova

Miran Hladnik hladnikmiran na gmail.com
Sob Dec 7 09:20:28 CET 2019


From: Laura Fekonja <laura.fekonja na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Fri, 6 Dec 2019 16:15:37 +0100
Subject: Svetovni dnevi v Beogradu

V Beogradu smo 3. decembra 2019 v okviru projekta Svetovni dnevi
slovenske znanosti in umetnosti na Filološki fakulteti Univerze v
Beogradu organizirali dramsko delavnico, ki jo je vodil  igralec
Nebojša Rako. Na začetku sem predstavila tako pretekle kot tudi
letošnji projekt Svetovni dnevi. Po uvodnem delu smo se posvetili
umetnosti: Nebojša Rako nam je približal osnove javnega nastopanja in
kako na različne načine interpretirati besedilo. Delali smo s tekstom
Samo ljubezen (Sestre).

Na koncu smo predstavili še najboljše ustvarjalce z literarnega
natečaja na temo »sto«. Članice strokovne komisije (učiteljici
dopolnilnega pouka slovenščine v Srbiji, Tatjana Bukvič in Rut Zlobec,
ter jaz) smo se odločile, da je avtor najboljšega besedila Aleksandar
Trifunović. Njegova kratka zgodba Sto bo objavljena v Biltenu Društva
Slovencev v Beogradu Sava. Trije najboljši so prejeli nagrade, knjižno
darilo pa so prejeli tudi ostali udeleženci natečaja. Študentje, ki
jih vodi dr. Tanja Tomazin, so že novembra prevedli knjižico Univerze
v Ljubljani v srbščino in je dostopna na spletu. Hvala Centru za
slovenščino kot drugi in tuji jezik za podporo.

Lep pozdrav, Laura Fekonja Fonteyn

===

From: "Saška Štumberger" <saska.stumberger na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Fri, 06 Dec 2019 22:47:07 +0100
Subject: RE: Posvet o spolno občutljivi rabi jezika
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006866.html)

Spoštovani, prispevek v oddaji Jezikovni pogovori zajema samo del
posveta in se zaključi z Rajkom Muršičem. Tako ne predstavi Borisa
Kerna z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in
Branislave Vičar s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki sta
referat Jezikovne prakse med margino in normo izkoristila za to, da
sta moje kritično pisanje o sklepu Senata FF na Portaluplus opredelila
"kot izraz odkrite transfobije".

Obsodba Borisa Kerna in Branislave Vičar, da sem zaradi navajanja
smernic za zakonodajo, študijskega reda in publikacije Pravno
priznanje spola v Slovenije odkrito transfobna, kaže, da avtorja z
jezikoslovnimi argumenti svojih stališč nista mogla potrditi. Tako kot
Vojko Gorjanc in Damjan Popič, ki sta me z lažno navedbo sramotila v
tuji strokovni javnosti, sta izbrala v znanosti nesprejemljiv način
argumentacije, ki temelji na osebni diskreditaciji.

Celoten članek in predstavitev dogajanja v zvezi s spoljenjem v
slovenščini si lahko preberete na Portaluplus:
https://www.portalplus.si/3530/vprasanje-spoljenja-na-sazu/

Saška Štumberger

===

Od: Ignacija Fridl Jarc <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V pet., 6. dec. 2019 ob 21:06
Subject: Sreda, 11. december 2019, ob 11. uri, Dvorana Slovenske
matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana, Tiskovna konferenca –
predstavitev Matičinih knjižnih novosti

[...] Letos se spominjamo 200-letnice smrti Valentina Vodnika.
Obletnico je počastila tudi Slovenska matice, pri kateri so že leta
1869 izšle Vodnikove izbrane pesmi, ki jih je uredil Fran Levstik.
Slovenska matica je bila pred skoraj sto tridesetimi leti tudi
zaslužna, da niso utonili v pozabo Vodnikovi priložnostni spisi, ki
jih je pripravljal in pisal za svoj časnik Lublanske novice. Pred
kratkim je namreč ponatisnila Vodnikove Izbrane spise, kakor jih je
leta 1890 uredil Fran Wiesthaler. Ponatis Izbranih spisov je izjemno
dragocen, ker omogoča vpogled v tisti del Vodnikovega opusa, ki je bil
zaradi neliterarnosti ali premalo literarne vsebine izpuščen tudi iz
njegovega Zbranega dela. »Wiesthalerjev izbor ima vse odlike sijajno
opravljenega dela; združuje preglednost, reprezentativnost in
zanimivost ... Wiesthalerjeva knjiga je že sama po sebi izjemen
dokument, obenem pa opozorilo, da bi se bilo treba na novo lotiti
raziskovanja Vodnikove proze in morda narediti tudi novo, še
obširnejšo izdajo, pospremljeno s kritičnim aparatom. Ta knjiga
prinaša dragoceno gradivo za preučevanje preteklosti, a njena posebna
odlika je v tem, da lahko v njej preteklost doživimo kot sedanjost;
bolj od vseh drugih literarnih opusov v slovenskem jeziku iz tistega
časa nam prav Vodnikova proza omoči neposreden vstop v vsakdanje
življenje tistega časa; ko jo beremo, imamo lahko občutek, da slišimo
ljudi, kako so govorili, vidimo, kaj so jedli, kako so se obnašali;
obenem pa preko časovne distance skozi bežnost vsakdanjih novic
razbiramo tudi pripoved o prelomnih dogajanjih evropske zgodovine, kot
so odmevali v krajih, ki so bili še tik pred tem zatišni, a jih je
vseeno zajel vihar, ki ga je povzročil Napoleon,« zapiše ob vnovični
izdaji Vodnikovih izbranih zapisov dr. Miklavž Komelj, ki je ponatis
spodbudil in ga opremil s spremnim besedilom.

Sreda, 11. december 2019, ob 17. uri, Dvorana Slovenske matice,
Kongresni trg 8/I, Ljubljana, Znamenite Slovenke – Luisa Pesjak

V sodelovanjem z Ženskim odborom Mira pri Slovenskem centru PEN
nadaljujemo s predstavitvijo znamenitih Slovenk. Tokrat bo Urška
Perenič, ki je poskrbela za faksimiliran ponatis Beatinega dnevnika,
prvega slovenskega družinskega romana, predstavila Luizo Pesjak. Luiza
Pesjak je prva na Slovenskem prevajala pravljice bratov Grimm, med
njena pomembnejša dela pa spada še libreto za opero Gorenjski slavček.
Prvo slovensko pesem je objavila leta 1864 in poslej začela v
pesniških in proznih objavah kot tudi v osebni korespondenci pogosteje
uporabljati slovenščino. Velja tudi za prvo slovensko dramatičarko, v
rokopisu je ostala njena žaloigra France Prešeren. Leta 1877 je pri
novomeškem založniku Janezu Krajcu izšel njen roman Beatin dnevnik. Po
bolj kot ne odklonilnih ocenah Janka Kersnika, Franceta Koblarja,
Antona Slodnjaka in drugih starejših literarnih zgodovinarjev so šele
Miran Hladnik,  Mihurko Poniž in Urška Perenič romanu priznali njegovo
vrednost v zgodovini slovenske književnosti. Prav Luiza Pesjakova je
Slovenski Matici ob njeni ustanovitvi zložila tudi himno, ki je izšla
v Koledarju slovenskem za navadno leto 1865. [...]


Dodatne informacije o seznamu SlovLit