[SlovLit] Maja Mejak -- Za učitelje tujih jezikov -- Nove knjige na ZRC SAZU

[Miran Hladnik]

Od: Lidija Golc <lidija.golc na guest.arnes.si>
Date: V tor., 19. nov. 2019 ob 21:59
Subject: RE: Maja Mejak

Profesorica Maja Mejak je bila tudi moja najprofesorica, poučevala me
je na OŠ Vita Kraigherja. Dala mi je urejeno znanje, stalno željo po
branju in povezovanju znanja in ljudi, ljubezen do jezikov, do
ustvarjanja. S svojimi toplimi modrimi očmi mi je podarjala tudi mir
in zaupanje v delo.

Lidija Golc

===

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Date: V tor., 19. nov. 2019 ob 22:29
Subject: LK, 25. november

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI  vabi na 1189.
sestanek v ponedeljek, 25. novembra 2019, ob 18.00 v predavalnici 325
v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. Simon Borg,
Western Norway University of Applied Sciences, Bergen (Norveška), in
University of Leeds (Velika Britanija). Naslov predavanja: Teacher
cognition and foreign language teacher education
(Učiteljeva kognicija in izobraževanje učiteljev tujih jezikov).

Predavanje bo v angleščini: This talk provides an overview of the
field of educational research known as teacher cognition and discusses
its importance to foreign language teacher education. The origins of
the field will be briefly outlined and key theoretical and substantive
issues of relevance highlighted. The implications of teacher cognition
research for the design and implementation of foreign language teacher
education (pre-service and in-service) will also be examined.

Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar

===

Od: inaglic <inaglic na zrc-sazu.si>
Date: V sre., 20. nov. 2019 ob 14:03
Subject: Novinarska konferenca Založbe ZRC / Predstavitev novih knjižnih izdaj

V ponedeljek, 25. novembra, vas ob 11. uri prijazno vabimo na zadnjo
letošnjo novinarsko konferenco iz serije rednih predstavitev
rezultatov raziskovalnega dela ZRC SAZU. V Atriju ZRC bomo predstavili
deset novih publikacij Založbe ZRC. Po kratkih predstavitvah bodo
avtorji in uredniki z veseljem odgovarjali na novinarska vprašanja.
Vabljeni!

Farmacevtski terminološki slovar. Druga, dopolnjena in pregledana
izdaja. Uredili: Marjeta Humar, Jelka Šmid - Korbar, Aleš Obreza,  436
strani.  [...] Dopolnjena in popravljena izdaja Farmacevtskega
terminološkega slovarja vsebuje 6455 terminov. Prva izdaja slovarja iz
leta 2011 je bila v celoti pregledana. Dodanih je bilo 1037 novih
slovarskih sestavkov, zlasti s področja farmacevtske tehnologije,
farmakognozije in zgodovine farmacije. Dopolnjenih je bilo 1160
definicij.

Matic Pavlič: Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika,
154 strani. Slovenski znakovni jezik je privlačen in poln zanimivih
pojavov. Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika jih
predstavlja in razlaga. Nastala s sodelovanjem maternih kretalcev
slovenskega znakovnega jezika in jezikoslovcev. Izdelala jo je Zveza
društev gluhih in naglušnih Slovenije, financiralo pa Ministrstvo za
kulturo Republike Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega
sklada. V njej je predstavljenih 40 najbolj zanimivih jezikovnih tem,
več kot 200 shematskih prikazov kretenj in stavkov, skoraj 400
primerov jezikovne rabe, 120 razlag terminov v slovarčku in 100
barvnih ilustracij. Publikacija je brezplačna.

Biografija na prehodu v digitalnost, uredila Mateja Ratej, 184 strani.
Avtorji prispevkov: Irena Avsenik Nabergoj, Nenad Čuš Babič,
Aleksandra Gačić, Jure Gašparič, Maja Godina Golija, Peter Klepec,
Primož Krašovec, Mateja Ratej, Božo Repe, Petra Testen Koren, Neža
Zajc. Prehod sodobnih družb v digitalno stvarnost zastavlja veliko
vprašanj humanističnim in družboslovnim raziskovalcem, med njimi tudi
snovalcem znanstvenih obravnav biografskih vsebin. Raznovrstne spletne
biografske platforme brez neodvisnih uredniških odborov ter vpliv
družabnih omrežij, ki uporabnike spodbujajo k zaverovanosti v svoje
lastne (svetove) biografije, počasi, a vztrajno preoblikuje tudi
mesto, pomen in naravo biografskih študij. Novi pomeni biografije v
digitalnih družbah postavljajo pred tradicionalne pisce biografskih
vsebin okrepljeno zahtevo o nujnosti ohranjanja znanstvenih standardov
na področju biografskih študij, ki so pomembni tako z vidika
leksikografije kot kulturnozgodovinskega umeščanja osebnosti v prostor
in čas. Prvi del monografije zavzemajo poglavja, ki preizprašujejo
odnos družb in posameznikov do digitalne stvarnosti, sledijo poglavja,
ki tematizirajo odnos drugih humanističnih ved do biografskih vsebin,
medtem ko je zadnji del monografije namenjen poglavjem, ki
tematizirajo mesto, pomen in naravo biografije v posameznih
zgodovinskih obdobjih.

Božena Tokarz: Eseji o poljsko-slovenskem književnem prevajanju.
Prevod: Niko Jež, Primož Čučnik,  218 strani. Delo govori o
poljsko-slovenskih prevodnih in širše književnih in kulturnih odnosih
in ponuja samosvoj pogled na slovensko književnost, ki prihaja od
zunaj. Obenem prinaša pomembno sintezo avtoričinega pristopa, v
katerem se posrečeno združujeta izkušnja in vednost strokovnjakinje za
literarno vedo in odprtost za različne smeri jezikoslovnega
proučevanja besedil, vključno s kognitivnim jezikoslovjem. Iz razprav
se izriše kompleksna panorama izmenjav med poljsko in slovensko
književnostjo, pri katerih so glavni in v marsičem enakovredni akterji
izbrani avtorji, ki se vpenjajo v čas od romantike do današnjih dni,
in njihovi prevajalci. Skozi prevode se kažejo različne jezikovne
senzibilnosti, intelektualni horizonti in interpretacijske usmeritve,
hkrati pa tudi razkošje ubeseditvenega potenciala, značilno za
situacije, v katerih se z izjemnimi literarnimi deli soočijo
prevajalci, ki s svojim znanjem, izkustvom in pogosto drznostjo
ustvarjajo in utrjujejo povezave med književnostmi in kulturami.
Pričujoča knjiga nas kot svojevrsten vodnik popelje v te nove svetove.