[SlovLit] Ključniki -- Spoljenje -- Jeziki in spoli

[Miran Hladnik]

https://www.academia.edu/36526936/Raba_klju%C4%8Dnikov_v_slovenskih_tvitih_The_use_of_hashtags_in_Slovenian_tweets_
-- Mija Mihelizza: Raba ključnikov v slovenskih tvitih (The use of
hashtags in Slovenian tweets). Viri, orodja in metode za analizo
spletne slovenščine. Academia.edu.

===

Od: Erika Kržišnik <erika.krzisnik na guest.arnes.si>
Date: V ned., 17. nov. 2019 ob 11:34
Subject: [Spoljenje] (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006854.html)

Četrtkovo posvetovanje Spol in spoštovanje me je spomnilo še na eno
izrabo spolskih oblik v slovenščini. Pred časom mi je znanka
pripovedovala, da jo je kot otroka in tudi kasneje oče, kadar je bil
zelo jezen nanjo, nagovarjal z moškimi slovničnimi oblikami in
ogovornimi besedami in da je bila ona ob tem zelo prizadeta že kot
otrok. Prosila sem jo, naj mi napiše nekaj primerov rabe in jih tukaj
navajam, kakor jih je zapisala (v oklepaju sem »prevedla« v pisno
obliko, da je lažje razumljivo):

»kwa pa gledaš, hudič trapast, delat pejd...pa pleveu pupul«
   [kaj pa gledaš, hudič trapast, delat pojdi … pa plevel populi]
»o ti zelenc zelen, šteng pa ne znaš pumit«
   [o ti zelenc zelen, šteng pa ne znaš pomiti]
»zgin gor, kwa pa čakaš, nis vredn, d te ps puščije«
   [zgini gor, kaj pa čakaš, nisi vreden, da te pes poščije]
»dej vilca z rok, pr naš bajt se nauš nč afnou , boš z žlico jedu al
pa vozi gor«
   [daj vilico iz rok, pri naši bajti se ne boš nič afnal, boš z žlico
jedel ali pa vozi gor]
»ti driska zelena, kje pa je kle kj tvojga, a boš pupulu žeble vn,
drgač t bom slike zažgau«
   [ti driska zelena, kje pa je tukaj kaj tvojega, a boš populil
žeblje ven, drugače ti bom slike zažgal]
»trp trapast, ti b pesmi pisu, namest d b se računat učiu...zato pa s tak norc«
   [trap trapast, ti bi pesmi pisal, namesto da bi se računat učil …
zato pa si tak norec]
»kwa boš grimu, delat pejd pa ta doug fris s pučeš, te grive
razkuštrane, bledoličnik«
   [kaj boš grimal, delat pojdi pa ta dolg fris si počeši, te grive
razkuštrane, bledoličnik]
»tem tolk zagrabu, d boš kri scau...«
   [te bom tako zagrabil, da boš kri scal]

Ker smo nekaj že komentirali, moram dve stvari pojasniti:
- Tisti »hudič trapast« v bistvu ni relevanten, ker se to lahko
izbere, ne glede na biološki spol (tako rekoč frazeološki »ti
hudič/vrag babji«).
- Razlaga z maskulinizacijo nevter ob rabi  po spolu nerazločevalnih
izrazov tipa »usrane, revše« tudi ne zdrži, saj je kot ogovor rabljen
»trap«, ne pa »trapa«, kar bi pri govorjenju deklici/ženski
pričakovali, pa tudi ob zmerljivki »driska«, ki bi celo slovnično
spodbujala ujemanje v ž. spolu, je vendar izbrana moška oblika
»populu«.

Zanima me, ali kdo tako rabo in funkcijo slovničnega spola v
komunikaciji z otrokom ali odraslim pozna pozna. Vprašanje namreč je,
ali je to čisto individualna psihološka zloraba spola ali mogoče niti
ne (in ti zgledi tako zelo vulgarno učinkujejo zaradi nabora izrazov,
ne zaradi spolskih oblik). -- Lp, Erika

===

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V sob., 16. nov. 2019 ob 20:35
Subject: Jeziki in spoli

Samostalniki praviloma nastopajo v moškem ali ženskem ali srednjem
slovniškem spolu. Izjema je slovenska protistava zaimkov srednjega in
moškega spola nasproti švedski protistavi srednjega (S) in nesrednjega
(N) spola, poravnana takole:
S          N         =          S          N
vad      vem                 kaj       kdo

Slovenščina sicer spominja na še bolj južno italijanščino:
S          N         =          S          N
che       chi                   kaj       kdo

Le da je švedska protistava širša, saj z zamenjavo žene (kvinnan) z
levom (lejonet) in obratno povzema tudi slovensko protistavo ženskega
(Ž) in moškega (M) spola takole:
S          N         <          Ž          M
biet      kvinnan            čebela lev
lejonet mannen            žena     mož

In slovenščina spet spominja na še bolj južno italijanščino:
Ž          M        =          Ž          M
l'ape     il leone             čebela lev
la donna l'uomo            žena     mož

Glede na privesni določni spolnik v švedščini nasproti predvesnemu
spolniku v italijanščini pa velja pritegniti tudi spolno obrazilo
opisnega deležnika v slovenščini takole:
lo         il                      bilo      bil
la         il                      bila       bil

V ponovitvi moškega spola se pravzaprav skriva homonimija nesrednjega
in moškega spola.

Vlado Nartnik